Hudo razdejanje v Železnikih (Foto: Gorazd Kavčič)

Dnevi groze v Železnikih

"Poskusila sem zadelati vrata trgovine, nakar sem opazila svoj avto, ki ga je voda že nesla po cesti proti cerkvi. Hitro se napotim po torbico v skladišče, pa nisem več mogla odpreti vrat. Ničesar nisem mogla rešiti, hvala bogu sem vsaj preživela," je pripovedovala poslovodkinja trgovine na Trnju Marija Tavčar.

Ko smo se minuli torek odpravljali v Železnike na vladni obisk, smo pričakovali vse prej kot hudo naravno katastrofo. Poplavljena cesta nas je ustavila že v Praprotnem, kjer so nam kasneje gasilci svetovali, naj se raje vrnemo v Škofjo Loko, dokler se še lahko. Poslušamo njihov nasvet, a je že prepozno. Voda je poplavila tudi cesto v najožjem delu soteske. Ne moremo ne naprej ne nazaj. A je k sreči reka tako hitro kot narasla tudi upadla, tako da smo se odločili, da pot nadaljujemo proti Železnikom, saj medtem izvemo, da jih bo vseeno obiskal premier Janez Janša, ki se je napotil čez Besnico do Dražgoš in se nato spustil na prizorišče groze. Tako so bili namreč po silovitem neurju s poplavami videti uničeni Železniki. Vladal je kaos, mnogi so iskali svoje avtomobile, ki jih je enega za drugim odplaknilo, ljudje so prestrašeni in prizadeti, objemajo bližnje, mnogi ne morejo zadrževati solz, nekateri ne morejo do svojih domov. Telefoni so mrtvi, mobilno omrežje prezasedeno, da bi lahko kogarkoli priklicali, Železniki pa odrezani od sveta.

Dan kasneje se je katastrofa pokazala v vsej svoji razsežnosti. Razdejanje, ki smo ga dan poprej videli pred Domelom, je presunilo vsakogar, še bolj pa je bil prizadet zgornji del Železnikov: naselja Racovnik, Trnje, Na plavžu in Jesenovec. Življenje v kraju se je ustavilo. Nad Železniki vsake toliko časa zakroži helikopter, na vsakem koraku gasilci, policisti, pripadniki Slovenske vojske, ki se spopadajo s posledicami neurja. Domačini v škornjih in do vratu umazani od blata iz poplavljenih hiš – teh naj bi bilo okoli 350 – izčrpavajo vodo, s samokolnicami odvažajo blato in mulj ter rešujejo tisto, česar voda ni povsem uničila. Njihovi obrazi so resni, mnoge oči rosne. Spomin na katastrofo je povsem živ. Ko jih povprašam, kako se je zgodilo, solz ne zadržujejo več. Priznam, v njihovi stiski so se oči orosile tudi meni in prepričana sem, da bi se vsakomur, ki bi jih obiskal dan po ujmi, ki je terjala tri smrtne žrtve.

»Take katastrofe ni zabeležila nobena kronika po letu 1300. Zgodilo se je v trenutku. Moja hiša je višje in je ni poplavilo, sem pa pomagal sosedu reševati avto. Najprej smo ga privezali z žico, a je popustila. Nato je voda naenkrat tako narasla, da nismo imeli več česa rešiti, razen sebe,« je pripovedoval Miran Benedičič z Racovnika. »Nimam besed,« nam najprej odvrne Blaž Škoda s Trnja. »Vse je zalilo, kuhinjo, bivalne prostore. Nekako se bomo že znašli. Mama in stara mama sta lahko rešili le sebe in se umaknili v zgornje nadstropje. Nemogoče je bilo karkoli narediti,« je pojasnjeval Blaž, ki je ocenil, da jim je neurje prizadejalo sto tisoč evrov škode. Njihovo sosedo Jožico Trojar je voda zalila do vratu: »Ravno sem poskušala zadelati ena vrata v kleti, skozi katere je že tekla voda, je odtrgalo druga vrata in v trenutku sem bila do vratu v vodi. Vesela sem, da sem sploh preživela,« se je spominjala s solzami v očeh.

Med najbolj prizadetimi sta bila prav Zali Log in Davča, kjer ceste po besedah župana Mihaela Prevca ni več. Dan po ujmi je bil od sveta še vedno odrezan Zali Log. Do tja se odpravimo kar peš. Cesta je na več odsekih poškodovana, pred odcepom za Martinj Vrh je sploh ni več. Nad Zalim Logom se je sprožil plaz, za katerega domačini domnevajo, da je zasul njihovo sokrajanko. Vaški fantje ob pomoči gasilcev iščejo pogrešano sosedo. Kasneje se je izkazalo, da zaman. Vmes naletimo na domačinko, ki gre k sosedi prosit za kruh, ker da ga je pri njih že zmanjkalo. A na poti nazaj v Železnike že srečamo slovensko vojsko, ki se prebija tja s hrano, vodo in je vsaj za nekaj časa olajšala stisko tamkajšnjih domačinov. Toda rane, ki jih je katastrofa prizadejala mnogim, bodo ostale. Za vedno.

 

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 4. november 2019 / 11:51

Kamniti zaklad pod Blegošem

V zgodbi, ki jo je geolog Anton Ramovš poimenoval Hotaveljčan skozi čas, se ustvarjalno prepletata dva akterja. Prvi je kamen, imenovan hotaveljski marmor (v resnici je posebna vrsta apnenca). Drugi p...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 23. september 2007 / 07:00

Občinski prostorski načrt predvidoma jeseni 2008

Občina Cerklje na Gorenjskem je s postopkom priprave sprememb prostorskih aktov pričela v letu 2005. V mesecu februarju 2005 je bil v Novicah izpod Krvavca objavljen poziv občanom za oddajo pobud z...

Splošno / nedelja, 23. september 2007 / 07:00

Čebelarji tudi letos pripravljajo regijsko ocenjevanje medu

Čebelarsko društvo Cerklje bo tudi letos pripravilo regijsko ocenjevanje medu, ki bo nekoliko kasneje kot navadno. Kljub slabši letini so tokrat prejeli v ocenjevanje 165 vzorcev medu, veliko...

Splošno / nedelja, 23. september 2007 / 07:00

Prvi šolski dan

V Cerkljah je 3. septembra v šolske klopi prvič sedlo 70 otrok, v podružnični šoli Zalog pa 24. Po uvodnem pozdravu smo odšli v telovadnico (Cerklje) oziroma avlo šole (Zalog), kjer so nam učenke...

Splošno / nedelja, 23. september 2007 / 07:00

Odgovori na vprašanja občinskih svetnikov

Iz gradiva za sejo Občinskega sveta

Splošno / nedelja, 23. september 2007 / 07:00

Ko se konča kolesarska steza ...

Zanimiv je sprehod od konca asfalta pri TC Lidl proti opuščenim delom železarne. V začetku se je na tem območju nabiral samo odpadni gradbeni material, v zadnjem času pa je tu prava ekološka kata...