Oktet ogrel duše in srca

Nastop Slovenskega okteta lepo zaključil prireditve ob zaključku obnove cerkve sv. Urbana.

Gorenja Dobrava – Skoraj leto dni po slovesnem blagoslovu cerkve sv. Urbana, ki ga je daroval nadškof in metropolit Alojz Uran, so v mali cerkvici nad Dobravo pripravili koncert Slovenskega okteta.

V tem primeru ni šlo za klasičen koncert. Med drugim se je potrebno do cerkve sv. Urbana povzpeti po sicer kratki, a precej strmi poti. Prvo septembrsko nedeljo je bilo tudi zelo soparno, zato ni bilo čudno, da so se obiskovalci koncerta morali najprej okrepčati in ohladiti. Že med potjo pa so poslušali vaje okteta, ena od pohodnic pa je vprašala: »Ali so radio prižgali?« O dostopu nam je nekaj besed povedal tudi Janez Trilar, drugi tenor Slovenskega okteta, sicer pa rojak iz Železnikov: »Današnji nastop je bil zanimiv tudi zaradi dostopa. To ni bil naš prvi vzpon, saj smo se pred dvema letoma že podali na Kredarico.«

Cerkev sv. Urbana je bila (po ustnem izročilu) zgrajena v drugi polovici 15. ali v začetku 16. stoletja. Na mestu sedanjega oltarja je stala kapela, ki je zgrajena v gotskem stilu. Kasneje je bila cerkev dograjevana. Do vsaj pred 150 let nazaj je bila streha lesena, ko je cerkev tudi pogorela. »Cerkev naj bi najprej začeli graditi na nasprotnem bregu, potem pa so ves material prenesli na sedanjo lokacijo. Dokaj čudno je bilo, da so jo gradili z lehnjakom, ki ga ni veliko v teh krajih,« nam je povedal ključar Slavko Andreuzzi.

Cerkev krasijo trije oltarji, ki so bili narejeni v drugi polovici 17. stoletja. Vsi trije imajo ob straneh slikane zastore, ki so Šubičevo delo. Glavni oltar je posvečen sv. Urbanu, stranska pa sv. Barbari in sv. Radigundi. V zunanjosti prezbiterija je freska sv. Krištofa iz prve polovice 16. stoletja. Zanimivo je, da je eden od stranskih oltarjev posvečen sv. Barbari, zavetnici rudarjev. Andreuzzi nam razloži, da so v Žirovskem vrhu rudarili še pred odkritjem urana, ko so kopali baker in železovo rudo. »Sv. Urban pa je zavetnik vinogradnikov in vinske trte, ki naj bi po legendi rasla v teh krajih. Druga zanimivost ali jezikovna spretnost pa pravi, če Urbanu odvzamemo črko b, nam ostane uran, ki se skriva v Žirovskem vrhu,« z nasmehom na obrazu pove ključar.

Cerkev je bila v zadnjih letih, predvsem pa po velikonočnem potresu v Posočju leta 1988, skoraj v celoti obnovljena. Ostrešje je bilo vlažno, omet je padal, ob potresu se je zrušil del obzidja, okna so bila razbita, … Danes je cerkvica sv. Urbana v ponos faranom in občini. Pri obnovi je pomagal tudi rudnik, veliko pa so naredili tudi farani. Le 220 volilnih upravičencev spada pod to cerkvico, le iz Gorenje Dobrave, Bačen, Todraža in Žirovskega vrha sv. Urbana, vendar so kljub temu zmogli obnoviti čudovito cerkev. Naj spomnimo še enkrat – do cerkve je možno priti le peš!

Slovenski oktet je, kljub temu da se do prizorišča ni mogoče pripeljati, cerkvico napolnil z obiskovalci. Prepričani smo, da tokrat izbrane melodije še danes odzvanjajo v srcih poslušalcev. »Cerkev sv. Urbana zelo lepo zveni in je akustična, hkrati pa prekrasno obnovljena. Prav vidi se, da farani čutijo s cerkvijo,« je še povedal Janez Triler. Naj povemo še, da v cerkvici maša poteka le nekajkrat na leto, kot na primer konec maja na god sv. Urbana, na tradicionalni avgustovski sejem, na sv. Barbaro, zavetnico rudarjev in podobno. Pred farani je še ena naloga, to je obnova oltarjev, ki naj bi se jih lotili postopoma in po delih.