Nina Gregori / Foto: Daniel Novakovič, STA

Pomoč pri vključevanju v slovensko družbo

Program Začetna integracija priseljencev v Sloveniji poteka od leta 2012. Ne gre samo za učenje slovenskega jezika, ampak tudi za spoznavanje slovenske zgodovine, kulture. Več o programu in njegovi uspešnosti je povedala Nina Gregori, generalna direktorica Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo pri ministrstvu za notranje zadeve, nosilcu programa.

»Med tečajniki še vedno prevladujejo državljani republik nekdanje Jugoslavije, predvsem Bosne in Hercegovine. Izven območja nekdanje skupne države največ tečajnikov prihaja iz Rusije in Ukrajine.«

»V naslednjih letih bo na območju Gorenjske program začetne integracije priseljencev izvajala Ljudska univerza Škofja Loka. Predvidoma bo potekal v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah, če bo večji interes, tudi v drugih krajih, se lahko upravičenci ali lokalne skupnosti z izvajalci skušajo dogovoriti tudi za izvajanje na drugih lokacijah.«

Kaj je glavni namen programa Začetna integracija priseljencev (ZIP), koliko tujih državljanov ste do zdaj izobrazili v programu, katerih narodnosti so najpogosteje udeleženci?

»Enotni program ZIP poteka od leta 2012, že pred tem pa je ministrstvo organiziralo ločene tečaje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, zgodovine in ustavne ureditve. V programu je letno udeleženih od tisoč do tisoč petsto ljudi. Najmanj jih je bilo vpisanih v letu 2012, ko smo začeli uvajati tečaj. V letu 2015 je tečaj potekal v prvi polovici leta, tako da se je vanj vpisalo okrog 330 ljudi. S septembrom 2015 se tečaji ponovno začenjajo, pričakujemo, da bo to število ustrezno naraslo.

Glavni namen programa je pomoč pri vključevanju v slovensko družbo, tako da težko govorimo o tem, koliko oseb smo izobrazili. Eno od možnih meril, ki bi ga lahko uporabili, je uspešno opravljen izpit iz slovenskega jezika tečajnikov, ki so obiskovali ZIP. Tega uspešno opravi 77,86 odstotka tečajnikov. Tečaji so 60-, 120- in 180-urni. Ministrstvo ne vodi podatkov o izobrazbi ali narodnosti tečajnikov, temveč zgolj podatek glede njihovega državljanstva. Med tečajniki še vedno prevladujejo državljani republik nekdanje Jugoslavije, predvsem državljani Bosne in Hercegovine. Izven območja nekdanje skupne države največ tečajnikov prihaja iz Rusije in Ukrajine.«

Ne gre samo za učenje slovenskega jezika, ampak tudi za spoznavanje s slovensko zgodovino, kulturo ... Kako je podrobneje pravzaprav sestavljen ta program?

»Program ZIP je v grobem razdeljen na dva modula. Oba se osredotočata na pridobivanje znanja za osnovno sporazumevanje v jeziku okolja in pridobivanje osnovnih informacij o zgodovini, kulturi in ustavni ureditvi Republike Slovenije ter se med sabo dopolnjujeta. Tako so tudi cilji obeh modulov precej podobni, različen je predvsem obseg in težavnost. Osnovni modul tako npr. obsega več vsebinskih sklopov, kot so osebna identiteta, stanovanje in bivanje, družina in dom, trg dela in delovno mesto, zdravje in socialna varnost, izobraževanje, javno življenje v Sloveniji, slovenska zgodovina, kultura, ustavna ureditev.«

Kakšni so pogoji, da se lahko nekdo vključi v program?

»Glavni pogoj je, da gre za državljana tretje države. Drugi pogoji se navezujejo na trajanje dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji.«

So zapolnjene vse kvote prostih mest?

»V Sloveniji je ta hip nastanjenih slabih 95 tisoč državljanov tretjih držav. Zanimanje za obisk programa je tako precejšnje in navadno ne moremo ugoditi vsem. Seveda pa niso vsi državljani tretjih držav zainteresirani za vključitev v program. Tako uspešnost obiska v posameznem letu na ministrstvu navadno merimo glede na to, koliko potrdil, s katerimi upravičenci lahko uveljavljajo pravico do obiska tečaja, so upravne enote izdale v posameznem letu in koliko ljudi je v tem letu obiskovalo tečaj. Letno tako vključimo najmanj polovico tistih, ki so pridobili potrdilo. V letu 2013 je bilo razmerje med številom izdanih potrdil in številom vključenih v program celo dobrih 83 odstotkov.«

Program sofinancira Evropska unija. Kdo vse ga še financira?

»Izvedba programa se financira 25 odstotkov iz proračuna Republike Slovenije, 75 odstotkov stroškov izvedbe programa pa krije Evropski sklad za azil, migracije in vključevanje AMIF (Asylum, migration and integration fund). Ministrstvo bo predvidoma še ta mesec zaključilo še zadnje razpise za izbiro izvajalcev in tako skušalo zagotoviti izvajanje programa do 30. junija 2018. V ta namen smo zagotovili milijon in pol evrov. Delež, ki ga bo neposredno poravnala Republika Slovenija, znaša 375 tisoč evrov.«

Katere programe izvajate in kje na Gorenjskem?

»Program običajno izvajajo jezikovne šole ali ljudske univerze po Sloveniji. V prejšnjih letih je potekal v 22 krajih, na Gorenjskem: na Jesenicah, v Kranju in Škofji Loki. V naslednjih letih ga bo na področju Gorenjske izvajala Ljudska univerza Škofja Loka. Predvidoma bo potekal v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah, če bo večji interes tudi v drugih krajih, se lahko upravičenci ali lokalne skupnosti z izvajalci skušajo dogovoriti tudi za izvajanje na drugih lokacijah.«

Kako ocenjujete večletno delo v tem programu? Se morda obetajo kakšne spremembe?

»Program ZIP je najbolj prepoznan med programi, ki jih organizira ministrstvo. Delo lahko ocenimo zgolj pozitivno. Gre za strokovno pripravljen, javno veljavni program, ki poteka v enaki obliki v vseh delih Slovenije. Prav tako lahko pohvalimo tudi partnerje, ki skrbijo, da program poteka gladko in strokovno. Izvajanje programa ZIP se sproti prilagaja potrebam ciljne publike, medtem ko ministrstvo v samo vsebino programa ne posega. Prav tako ne pričakujemo, da bo v naslednjem obdobju prišlo do sprememb glede upravičenosti do obiska. Kot novost lahko omenim, da bomo v prihodnje v izvajanje programa vsaj na področju Ljubljane in Maribora vključili tudi osebe s statusom mednarodne zaščite, za katere smo do sedaj tečaj organizirali ločeno.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 15. september 2018 / 09:01

Petina domov z izgubo

Več kot petina domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov je lani poslovala z izgubo. Med 21 domovi v rdečih številkah so tudi preddvorski, kamniški in domžalski.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / torek, 15. september 2020 / 23:37

Zazrti v severno obličje Karavank

Psinski vrh/Sinacher Gupf (1577 m n. m.) – Severno od Stola in Vrtače leži lahko dostopen vrh, ki pa se lahko pohvali s precejšnjo strmino. Drugačno videnje severnega obraza Karavank.

Radovljica / torek, 15. september 2020 / 23:19

V spomin Alenki Bole Vrabec

Radovljica se je v petek zvečer poklonila spominu na marca preminulo rojakinjo, dramsko igralko, režiserko in igralko Alenko Bole Vrabec. Spominsko kulturno slovesnost so pripravili na Vurnikovem trgu...

Gospodarstvo / torek, 15. september 2020 / 23:18

Priprto okno v svet

Večkrat slišimo, da je brniško letališče naše okno v svet. Če je prispodoba primerna, sta ga stečaj Adrie Airways in nato kriza ob pandemiji covida-19 precej priprla.

Slovenija / torek, 15. september 2020 / 23:17

Monika Ažman ostaja na čelu Zbornice – Zveze

Ljubljana – Na petkovih volitvah Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) so odločil...

Kamnik / torek, 15. september 2020 / 23:15

O grajskih vrtnarjih

Kamnik – Medobčinski muzej Kamnik vabi na predavanje z naslovom O grajskih vrtnarjih – iz arhiva družine Rojc s Hudega pri Radomljah, ki bo v sredo, 16. septembra, ob 18. uri v prostorih muzeja na...