Moč podobe, moč osmih slikark

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 11. september 2015 / 09:08

V četrtek so v Galeriji Kosova graščina na Jesenicah odprli razstavo del osmih akademskih slikark, članic Likovnega društva Kranj. Razstava, ki bo na ogled do 10. oktobra, je pravi praznik ustvarjalne raznolikosti.

Jesenice – Galerija Kosove graščine je nedvomno najbolj reprezentativno razstavišče Zgornje Gorenjske in vse od njene obnove pred tridesetimi leti ob muzejskih razstavah gosti tudi kvalitetno likovno produkcijo domačih in tujih umetnikov. Temu primerno se tudi galerijska dejavnost Gornjesavskega muzeja vsa ta leta širi in spreminja. »Ena izmed stalnic postaja tudi sodelovanje med našim muzejem in Likovnim društvom Kranj, kar se na najlepši način odraža na tokratni skupinski razstavi del slikark, članic društva,« je uvodoma poudarila direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič, zadovoljstvo ob tovrstnem sodelovanju pa je nadaljeval umetniški vodja kranjskega društva, akademski slikar Klavdij Tutta: »Odločili smo se za širše zasnovano predstavitev več naših avtoric, kar društveno razstavo dela za bolj reprezentativno. Gre za vpogled v aktualno likovno produkcijo, ki nastaja s subtilnimi prijemi ustvarjalk v njihovih ateljejih.« Na Akademiji za likovno umetnost v zadnjem času diplomira vse več žensk, ki so v svoji kreativnosti zelo ambiciozna. »Zato so tudi rezultati dela bolj osebni in se manifestirajo z likovno izčiščenimi kreacijami,« še dodaja Tutta.

Razstava v šestih med seboj ločenih prostorih, treh v pritličju in treh v nadstropju, je prava manifestacija likovne kreativnosti in raznolikosti. To je prva oznaka te skupinske razstave, ki ji vsekakor ne moremo ubežati in kot je povedala avtorica postavitve, umetnostna zgodovinarka Melita Ažman, je prav ta raznolikost v avtorskih pristopih zahtevala precej truda pri umestitvi del v sicer veliko razstavišče. Na odprtju je na kratko predstavila tudi osmerico slikark.

Tako se v pritličju v prostoru na desni najprej srečamo z deli domačinke, a tudi nove članice kranjskega društva, Brine Torkar. Njen na motiva sta akt in krajina. Akt ženskega lika ne predstavlja erotičnosti, temveč bi ga lahko razumeli kot realistični avtoportretni akt, skozi katerega Torkarjeva izraža problematiko in doživljanje ženske vloge v današnjem svetu. V sosednjem nekoliko zatemnjenem prostoru se Andreja Eržen predstavlja s svetlobnimi objekti, ki so sredica njenega ukvarjanja zadnjih šestih let. Dela nastajajo po zgledu kolaža in so na osnovi okroglega prosojnega pleksi stekla osvetljena z LED-lučkami. Vsebujejo všečno ilustratorsko, živalsko, krajinsko motiviko in človeške like. Na nasprotni strani se predstavljata Irena Jeras Dimovska in Veronika Vesel Potočnik. Prva nastopa z zanj značilno motiviko ženskega akta. Dimovska se odmika od idealne podobe ženskega lika, saj njena dela prehajajo od plastično oblikovane telesnosti, v kateri se izmika detajlom, do abstrahiranega telesa, nakazanega samo z linijo ter barvnimi ploskvami. Dela Vesel Potočnikove zaznamuje simbolika. Ljudje gledani skozi njene simbole smo kot hiše ali omare, torej smo zaprti ali odprti imamo svojo zunanjo podobo in svoj notranji jaz, ohranjamo neko skrivnost in intimo ...

V gornjem nadstropju nas prva preseneti Kaja Urh, ki se ukvarja s problematiko zasičenosti modernih medijev. Zapostavljene naključne podobe digitalnih medijev prenaša na platno, jim spremeni pomen, ter jih sestavi v novo celoto z umetniško noto. Njena likovna tehnika je zelo zanimiva, ob ogledu v živo impresionira. V prostoru na levi se z abstraktno motiviko predstavljata Milena Kafol in Klementina Golija. Abstrahirane panorame Kafolove nastajajo na podlagi raziskovanja likovnih izraznih možnosti, kjer je osrednje sredstvo njenega izražanja linija, ki je hkrati rokopis njenega življenja. Uporablja marmorirana ozadja, ki vzbujajo občutek prostora. V delih Klementine Golije se odraža njen samosvoj prepoznavni slog, s katerim gredi premišljene abstraktne pokrajine z mističnim znakovnim pridihom, grajenim iz linije, ki je lahko odprta ali pa je del neke zaključene oblike. Dela nosijo simbolno ime Vmesni prostor. Tu so še slike Irene Gayatri Horvat, ki v svoja dela vnaša vtise iz svojih popotovanj, zato so polna misticizma in duhovnosti. Hkrati gre za preplet kultur, tradicij in narave, do katere čuti nadnaravno vez in jo doživlja z vsem svojim bitjem. Za njene slike je značilno plastenje.

V Galeriji Kosova graščina je na ogled izjemno kvalitetna skupinska razstava, ki v polni meri prikazuje tako kreativnost kot izvirne samosvoje pristope k ustvarjanju podob gorenjskih slikark. Lahko bi rekli, da je moč podobe hkrati tudi moč ženske ustvarjalnosti.