Pri trkih so najpogosteje na udaru srne, ki so tudi najštevilnejša divjad. / Foto: Andrej Tarfila

Če na cesti trčite z divjadjo ...

Lovska zveza pojasnjuje, kako je treba ravnati ob najdbi poškodovane ali vidno bolne živali in ob trku z živaljo na cesti.

Kranj – Obiskovalci gozdov in udeleženci v prometu se ob najdbi poškodovane ali bolne živali ali ob trku z živaljo na cesti sprašujejo, kako ravnati v takih primerih. V Lovski zvezi Slovenije jim svetujejo, da v takšnih primerih pokličejo na številko 112. Če gre za poškodovano ali vidno bolno divjad, center za obveščanje o tem obvesti pristojnega upravljavca lovišča, lovci pridejo na ogled in o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja, ki v primeru hude poškodovanosti živali odredi izredni od­vzem, v primeru manjše poškodovanosti pa žival spustijo nazaj v naravo. Če je divjad poginila, jo mora prevzeti higienska služba. Drugačen je postopek pri najdbi zavarovane živalske vrste. V primeru poškodovane živali center za obveščanje obvesti azil, ki žival odpelje v oskrbo, v primeru, da je žival mrtva, pa v Prirodoslovni muzej Slovenije.

In kako je treba ravnati v primeru trka z divjadjo? »Voznik naj z odsevnim jopičem najprej poskrbi za svojo varnost in nato z oznako na cestišču še za varnost drugih voznikov, potlej pa naj s klicem na številko 112 obvesti center za obveščanje, ki o tem obvesti higiensko službo in upravljavca lovišča – prvega za odvoz trupla, drugega za registracijo povožene živali,« pojasnjujejo v lovski zvezi in opozarjajo voznike, da je spoštovanje postopka oz. obveščanje še posebej pomembno v primeru, ko se žival v trku le poškoduje in umakne s cestišča. Odvoz srne ali katerekoli druge divjadi oz. prostoživeče živali je kazniv, glede na veterinarske predpise pa meso takšne živali tudi ni primerno za prehrano, saj ni pregledano za nalezljive bolezni.

Upravljavci lovišč si z različnimi ukrepi prizadevajo, da bi zmanjšali število trkov z divjadjo. Z ograjami, sve­tlobnimi pripomočki, kemičnimi odvračali, podhodi in nadhodi, z usmerjanjem odstrela pa tudi z zmanjševanjem vznemirjanja živali in z izboljševanjem prehranskih možnosti v okoljih, ki so bolj oddaljena od cest, poskušajo zmanjšati prehajanje živali preko ceste, voznike pa opozarjajo, da spoštujejo prometne in druge znake (silhuete), ki opozarjajo na navzočnost divjadi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / sobota, 14. julij 2018 / 21:23

Knjižni maček v žaklju

Zaposleni v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču ne ostajajo za svojimi zidovi, ampak s svojim gradivom in programom vstopajo tudi v vrtce, šole, dom za starejše občane, varstveno-delovni center, v...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 12. julij 2020 / 19:23

Zakon je povozil čas

Sedmega julija leta 1976, je avstrijski zvezni parlament sprejel zakon o narodnih skupnostih, ki je določil pravne ovire za delovanje narodnih manjšin, gledano skozi slovenske oči pa je bil že ob n...

Zanimivosti / nedelja, 12. julij 2020 / 19:18

Maske

Zaščitne maske za obraz so dandanes stalnica, tudi pri nogometaših, seveda tistih, ki sedijo na klopi. Tako je bilo tudi na nedeljski tekmi med Triglavom in Olimpijo. Takole skladne s klubskimi bar...

GG Plus / nedelja, 12. julij 2020 / 19:17

Trubarjev spomenik v Ljubljani

»Trubar 'raste' iz marmornatega čoka in se razvije polagoma in organsko v plastičen kip. Trubar stoji na prižnici (leci). Obe roki upira pred seboj. Desnica drži slovensko biblijo, levica pa se je...

Zanimivosti / nedelja, 12. julij 2020 / 19:14

Zaščita

Dolgo preden so športniki, tako rekreativni kot profesionalni, začeli za zaščito glave pred poškodbami uporabljati čelade, so hokejisti na glavah nosili tako imenovani križ. Pletenino zani...

GG Plus / nedelja, 12. julij 2020 / 19:12

Odpor do šole naj zamenja veselje do učenja

Ideal slovenske šole prihodnosti naj bi bil poln in harmoničen razvoj čisto vsakega otroka, pravi Janez Svetina v svoji knjigi Slovenska šola za novo tisočletje. Glavne naloge uspešne vzgoje in šol...