Pri trkih so najpogosteje na udaru srne, ki so tudi najštevilnejša divjad. / Foto: Andrej Tarfila

Če na cesti trčite z divjadjo ...

Lovska zveza pojasnjuje, kako je treba ravnati ob najdbi poškodovane ali vidno bolne živali in ob trku z živaljo na cesti.

Kranj – Obiskovalci gozdov in udeleženci v prometu se ob najdbi poškodovane ali bolne živali ali ob trku z živaljo na cesti sprašujejo, kako ravnati v takih primerih. V Lovski zvezi Slovenije jim svetujejo, da v takšnih primerih pokličejo na številko 112. Če gre za poškodovano ali vidno bolno divjad, center za obveščanje o tem obvesti pristojnega upravljavca lovišča, lovci pridejo na ogled in o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja, ki v primeru hude poškodovanosti živali odredi izredni od­vzem, v primeru manjše poškodovanosti pa žival spustijo nazaj v naravo. Če je divjad poginila, jo mora prevzeti higienska služba. Drugačen je postopek pri najdbi zavarovane živalske vrste. V primeru poškodovane živali center za obveščanje obvesti azil, ki žival odpelje v oskrbo, v primeru, da je žival mrtva, pa v Prirodoslovni muzej Slovenije.

In kako je treba ravnati v primeru trka z divjadjo? »Voznik naj z odsevnim jopičem najprej poskrbi za svojo varnost in nato z oznako na cestišču še za varnost drugih voznikov, potlej pa naj s klicem na številko 112 obvesti center za obveščanje, ki o tem obvesti higiensko službo in upravljavca lovišča – prvega za odvoz trupla, drugega za registracijo povožene živali,« pojasnjujejo v lovski zvezi in opozarjajo voznike, da je spoštovanje postopka oz. obveščanje še posebej pomembno v primeru, ko se žival v trku le poškoduje in umakne s cestišča. Odvoz srne ali katerekoli druge divjadi oz. prostoživeče živali je kazniv, glede na veterinarske predpise pa meso takšne živali tudi ni primerno za prehrano, saj ni pregledano za nalezljive bolezni.

Upravljavci lovišč si z različnimi ukrepi prizadevajo, da bi zmanjšali število trkov z divjadjo. Z ograjami, sve­tlobnimi pripomočki, kemičnimi odvračali, podhodi in nadhodi, z usmerjanjem odstrela pa tudi z zmanjševanjem vznemirjanja živali in z izboljševanjem prehranskih možnosti v okoljih, ki so bolj oddaljena od cest, poskušajo zmanjšati prehajanje živali preko ceste, voznike pa opozarjajo, da spoštujejo prometne in druge znake (silhuete), ki opozarjajo na navzočnost divjadi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 07:00

Mlinarjevi Aniki so pripravili rojstnodnevno praznovanje

Ano Obreza v Besnici vsi poznajo kot Mlinarjevo Aniko, ki je pred desetimi leti po padcu z drevesa ostala priklenjena na voziček. Ko ji je nato umrl še mož, bi bilo brez pomoči sosedov težko, a ti rad...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...