Pri trkih so najpogosteje na udaru srne, ki so tudi najštevilnejša divjad. / Foto: Andrej Tarfila

Če na cesti trčite z divjadjo ...

Lovska zveza pojasnjuje, kako je treba ravnati ob najdbi poškodovane ali vidno bolne živali in ob trku z živaljo na cesti.

Kranj – Obiskovalci gozdov in udeleženci v prometu se ob najdbi poškodovane ali bolne živali ali ob trku z živaljo na cesti sprašujejo, kako ravnati v takih primerih. V Lovski zvezi Slovenije jim svetujejo, da v takšnih primerih pokličejo na številko 112. Če gre za poškodovano ali vidno bolno divjad, center za obveščanje o tem obvesti pristojnega upravljavca lovišča, lovci pridejo na ogled in o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja, ki v primeru hude poškodovanosti živali odredi izredni od­vzem, v primeru manjše poškodovanosti pa žival spustijo nazaj v naravo. Če je divjad poginila, jo mora prevzeti higienska služba. Drugačen je postopek pri najdbi zavarovane živalske vrste. V primeru poškodovane živali center za obveščanje obvesti azil, ki žival odpelje v oskrbo, v primeru, da je žival mrtva, pa v Prirodoslovni muzej Slovenije.

In kako je treba ravnati v primeru trka z divjadjo? »Voznik naj z odsevnim jopičem najprej poskrbi za svojo varnost in nato z oznako na cestišču še za varnost drugih voznikov, potlej pa naj s klicem na številko 112 obvesti center za obveščanje, ki o tem obvesti higiensko službo in upravljavca lovišča – prvega za odvoz trupla, drugega za registracijo povožene živali,« pojasnjujejo v lovski zvezi in opozarjajo voznike, da je spoštovanje postopka oz. obveščanje še posebej pomembno v primeru, ko se žival v trku le poškoduje in umakne s cestišča. Odvoz srne ali katerekoli druge divjadi oz. prostoživeče živali je kazniv, glede na veterinarske predpise pa meso takšne živali tudi ni primerno za prehrano, saj ni pregledano za nalezljive bolezni.

Upravljavci lovišč si z različnimi ukrepi prizadevajo, da bi zmanjšali število trkov z divjadjo. Z ograjami, sve­tlobnimi pripomočki, kemičnimi odvračali, podhodi in nadhodi, z usmerjanjem odstrela pa tudi z zmanjševanjem vznemirjanja živali in z izboljševanjem prehranskih možnosti v okoljih, ki so bolj oddaljena od cest, poskušajo zmanjšati prehajanje živali preko ceste, voznike pa opozarjajo, da spoštujejo prometne in druge znake (silhuete), ki opozarjajo na navzočnost divjadi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / nedelja, 21. julij 2019 / 21:02

Stoletje neuresničenih obljub

Ker del koroških Slovencev, med katerimi so nekateri tudi dejavni v politiki, ni zadovoljen z delom osrednjih zastopniških organizacij v prizadevanjih za uresničitev pravic narodne skupnosti, ki so...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 25. november 2011 / 07:00

Krizni center Kresnička

Krizni center Kresnička je na zunaj videti kot običajna, prijazna družinska hiša na robu Lesc. Mladi in celo otroci, ki se zatečejo vanjo, pa prihajajo iz okolij, ki so vse prej kot prijazna. Prihod v...

Zanimivosti / petek, 25. november 2011 / 07:00

Glasov jež: Evro - na rolici toaletnega papirja

Britanski humor je specifičen in ni za vsakogar. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se na vse kriplje bori za obstanek evra, bi se na primer precej namrščila, če bi prejela reklamo za strokovne p...

Kranj / petek, 25. november 2011 / 07:00

Volilna sporočila

Kranj - Kandidatka SDS Marija Ogrin je minulo soboto v Gorjah v družbi poslanca in kandidata Branka Grimsa predstavila program stranke na bližnjih volitvah. Navzoč je bil...

Radovljica / petek, 25. november 2011 / 07:00

SMS zeleni predstavili svoje kandidate

V sredo se je s šestimi kandidati za poslance v državni zbor v Radovljici predstavila tudi Stranka mladih - zeleni Evrope.

Kultura / petek, 25. november 2011 / 07:00

Šubičeva nagrada Marjanci Ambrožič Jeglič

Letošnjo nagrado Mirka Šubica za življenjsko delo je prejela konservatorka-restavratorka Gorenjskega muzeja Marjanca Ambrožič Jeglič.