Pri trkih so najpogosteje na udaru srne, ki so tudi najštevilnejša divjad. / Foto: Andrej Tarfila

Če na cesti trčite z divjadjo ...

Lovska zveza pojasnjuje, kako je treba ravnati ob najdbi poškodovane ali vidno bolne živali in ob trku z živaljo na cesti.

Kranj – Obiskovalci gozdov in udeleženci v prometu se ob najdbi poškodovane ali bolne živali ali ob trku z živaljo na cesti sprašujejo, kako ravnati v takih primerih. V Lovski zvezi Slovenije jim svetujejo, da v takšnih primerih pokličejo na številko 112. Če gre za poškodovano ali vidno bolno divjad, center za obveščanje o tem obvesti pristojnega upravljavca lovišča, lovci pridejo na ogled in o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja, ki v primeru hude poškodovanosti živali odredi izredni od­vzem, v primeru manjše poškodovanosti pa žival spustijo nazaj v naravo. Če je divjad poginila, jo mora prevzeti higienska služba. Drugačen je postopek pri najdbi zavarovane živalske vrste. V primeru poškodovane živali center za obveščanje obvesti azil, ki žival odpelje v oskrbo, v primeru, da je žival mrtva, pa v Prirodoslovni muzej Slovenije.

In kako je treba ravnati v primeru trka z divjadjo? »Voznik naj z odsevnim jopičem najprej poskrbi za svojo varnost in nato z oznako na cestišču še za varnost drugih voznikov, potlej pa naj s klicem na številko 112 obvesti center za obveščanje, ki o tem obvesti higiensko službo in upravljavca lovišča – prvega za odvoz trupla, drugega za registracijo povožene živali,« pojasnjujejo v lovski zvezi in opozarjajo voznike, da je spoštovanje postopka oz. obveščanje še posebej pomembno v primeru, ko se žival v trku le poškoduje in umakne s cestišča. Odvoz srne ali katerekoli druge divjadi oz. prostoživeče živali je kazniv, glede na veterinarske predpise pa meso takšne živali tudi ni primerno za prehrano, saj ni pregledano za nalezljive bolezni.

Upravljavci lovišč si z različnimi ukrepi prizadevajo, da bi zmanjšali število trkov z divjadjo. Z ograjami, sve­tlobnimi pripomočki, kemičnimi odvračali, podhodi in nadhodi, z usmerjanjem odstrela pa tudi z zmanjševanjem vznemirjanja živali in z izboljševanjem prehranskih možnosti v okoljih, ki so bolj oddaljena od cest, poskušajo zmanjšati prehajanje živali preko ceste, voznike pa opozarjajo, da spoštujejo prometne in druge znake (silhuete), ki opozarjajo na navzočnost divjadi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 16. avgust 2021 / 09:47

Že četrta priložnost za bodoče podjetnike

Ljubljana – Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je objavila že četrti razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji, ki je namenjen vsem, ki imaj...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.