Spomini na nočna videnja

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 10. avgust 2015 / 10:52

V kranjski Mali galeriji se predstavljata umetnika Franc Bešter in Boleslav Čeru, ki v svojih delih ostajata zvesta magičnemu naturalizmu in geometrijski abstrakciji.

Kranj – Oba avtorja, za katerima je že na desetine samostojnih ter skupinskih likovnih razstav, sta že dolgoletna člana Likovnega društva Kranj. S svojo ustvarjalno aktivnostjo ter prepoznavnim, njima lastnim slogom, tudi v širših umetniških krogih puščata močan pečat, kot je uvodoma dejal predsednik umetniškega sveta LD Kranj Klavdij Tutta.

Franc Bešter v svojih delih poskuša prikazati astralni svet oziroma stanje zavesti skozi likovno govorico. Vanj vstopa skozi lucidne sanje, ki niso več sanje, ampak neko novo, višje in razširjeno stanje zavesti, v katerem je človek aktiven: razmišlja, opazuje in deluje na astralnem planu. Na novo pretehtani predmetni svet razmesti v nenavadna tihožitja, krajinske kompozicije ter neobičajne kombinacije predmetov, ki gledalcu sporočajo, da so se konvencionalna vprašanja ter merila umaknila drugačni vrsti resnice. V Beštrovih delih si namreč roke podajajo filozofija, psihologija in ezoterika. Umetnik poudarja, da njegove kompozicije izvirajo iz astralnega sveta kabale – skrivnostnega judovskega srednjeveškega nauka, ki temelji na mističnem razlaganju biblije.

»Ker gre avtorju predvsem za prenos ideje v materialni, v tem primeru likovni svet s pomočjo iluzionističnega pristopa, se pogosto ne ozira na tehnično dovršenost, kajti dela nastajajo pod vtisom sanj. Te pa se kot jutranja meglica hitro izgubljajo iz spomina, zato jih je treba loviti v njihovem izginevanju,« je o Beštru spregovorila Petra Vencelj. Tokrat nas avtor (ponovno) preseneča z zasebno mitologijo, ki jo opredeljujejo čarobne gobe, dalijevska jajca, megalitske koruze, kristalinične forme ... Bešter opozarja na kaotičnost današnje potrošniške in informacijsko zasičene družbe ter apokaliptični propad zaradi ekološke katastrofe, v katero drvi človeštvo.

Boleslav Čeru se predstavlja z novim ciklom, kjer ostaja zvest abstrakciji, kljub temu da se globoko v njem še vedno skriva želja in zvestoba figuraliki. Motivika solin v njegovem slikarstvu ne predstavlja novosti, saj smo jo že srečali v realističnih upodobitvah krajin v njegovih risbah, kasneje pa tudi slikah. Osamljenost in minljivost, ki ju izžarevajo, sta navdihnili avtorja – lahko bi bili vzporednici k njegovemu življenju, kot umetniku, ki se prebija po težki in naporni poti. Kot umetnik se rad podaja na še neraziskana področja, ki od njega zahtevajo eksperimentiranje. Tako je motivika ravno prava za nadgradnjo realistične upodobitve, ki je prešla v abstrakcijo. Kompozicija je nastala s pomočjo vertikalnih in horizontalnih linij, likovnih elementov ter barve, v kateri se odraža struktura potez. Tako nas popelje v soline z njihovimi privezi, kjer se srečamo z njegovo interpretacijo videnega, ki nas spominja na tlorisno zasnovo in prerez. »Linija kot osrednji likovni element, s katero razdeli površino in izrazi značaj in lastnost upodobljenih oblik. Barve igrajo pomembno vlogo in globoko izrazno moč. V ozadju prevladuje modra monokromna barva. Pri delu, ki nosi naslov Privez, pa se omeji na črno-belo barvno kombinacijo in temno modro barvo, ki zaradi same barve deluje temačno, otožno in dramatično. S prelivanjem in razlivanjem barve pa vnese v sliko dinamiko in življenje,« je avtorja predstavila Melita Ažman. Boleslav Čeru kompozicijo torej določa z obliko likovnih enot, ki jih na podlagi smeri, položaja, velikosti in barve povezuje v nov likovni red, kjer prevladuje ravnovesje. S tem doseže uravnoteženost in harmoničen kontrast, celota pa postane del nove zgodbe.