V Sloveniji je največ porok maja, junija in avgusta. / Foto: Tina Dokl

Več porok, a tudi več razvez

Lani je bilo v Sloveniji več sklenitev zakonskih zvez in tudi več razvez kot leto prej, bilo pa je tudi doslej največ sklenitev istospolnih partnerskih zvez. V občini Gorenja vas - Poljane lani ni bilo niti ene razveze.

Kranj – Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v Sloveniji lani sklenjenih 6571 zakonskih zvez ali za 5,1 odstotka več kot leto prej. Največ je bilo sklenjenih maja, junija in avgusta (po več kot tisoč), najmanj pa januarja (manj kot dvesto). Ženini, ki so se prvič poročali, so bili v povprečju stari enako kot leto prej – 31,6 leta, pri nevestah pa se je povprečna starost v enem letu še nekoliko zvišala, z 29,2 na 29,4 leta. Približno štiri petine zakonskih zvez je bilo sklenjenih med slovenskimi državljani, pri ostalih pa je bilo »mešano« ali sta bila oba, ženin in nevesta, tuja državljana. Pri 635 porokah je bil ženin državljan Slovenije, nevesta pa državljanka kake tuje države, največkrat Bosne in Hercegovine. Pri 603 porokah je nevesta, državljanka Slovenije, sklenila zakonsko zvezo z ženinom, ki je bil državljan kake tuje države, med njimi so bili najštevilčnejši državljani Bosne in Hercegovine. Lani je bilo v Sloveniji registriranih tudi doslej največ istospolnih partnerskih skupnosti – 27, od tega 14 med moškima in 13 med ženskama.

Razvez zakonskih zvez je bilo lani 2469, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Mož je bil ob razvezi povprečno star 45,9 leta, žena pa 42,9 leta. Sedemnajst zakonskih zvez je bilo razvezanih že v prvem letu zakona, v povprečju pa so potlej razvezani vztrajali v zakonu dobrih štirinajst let. V polovici zakonskih zvez ob razvezi ni bilo vzdrževanih otrok, v preostalih pa je bilo 1909 otrok. Približno tri četrtine vseh vzdrževanih otrok je bilo dodeljenih materi, preostali pa obema staršema ali samo očetu.

In kako je bilo na Gorenjskem? Največ zakonskih zvez so glede na število prebivalcev sklenili v občinah Jezersko, Vodice, Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Jesenice, Železniki in Mengeš, najmanj pa v občinah Gorje, Bohinj in Trzin. Med 27 občinami s širšega gorenjskega območja je bila občina Gorenja vas - Poljane lani edina brez razvezane zakonske zveze, v občinah Jezersko in Moravče pa je bila le po ena. Največ razvez je bilo glede na število prebivalcev v občinah Žiri, Trzin, Radovljica in Jesenice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 12:35

Grozljiv prizvok bolezni

Vedno nove in nove bolezni se pojavljajo, ki že samo s svojim imenom povzročajo grozljive občutke. Človek se nemočen znajde pred neznanim potekom, ki nekje v podzavesti napovedujejo največjo traged...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 12. julij 2020 / 19:23

Zakon je povozil čas

Sedmega julija leta 1976, je avstrijski zvezni parlament sprejel zakon o narodnih skupnostih, ki je določil pravne ovire za delovanje narodnih manjšin, gledano skozi slovenske oči pa je bil že ob n...

Zanimivosti / nedelja, 12. julij 2020 / 19:18

Maske

Zaščitne maske za obraz so dandanes stalnica, tudi pri nogometaših, seveda tistih, ki sedijo na klopi. Tako je bilo tudi na nedeljski tekmi med Triglavom in Olimpijo. Takole skladne s klubskimi bar...

GG Plus / nedelja, 12. julij 2020 / 19:17

Trubarjev spomenik v Ljubljani

»Trubar 'raste' iz marmornatega čoka in se razvije polagoma in organsko v plastičen kip. Trubar stoji na prižnici (leci). Obe roki upira pred seboj. Desnica drži slovensko biblijo, levica pa se je...

Zanimivosti / nedelja, 12. julij 2020 / 19:14

Zaščita

Dolgo preden so športniki, tako rekreativni kot profesionalni, začeli za zaščito glave pred poškodbami uporabljati čelade, so hokejisti na glavah nosili tako imenovani križ. Pletenino zani...

GG Plus / nedelja, 12. julij 2020 / 19:12

Odpor do šole naj zamenja veselje do učenja

Ideal slovenske šole prihodnosti naj bi bil poln in harmoničen razvoj čisto vsakega otroka, pravi Janez Svetina v svoji knjigi Slovenska šola za novo tisočletje. Glavne naloge uspešne vzgoje in šol...