Po gorsko doživetje – z vodnikom!

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Slovenija / sreda, 12. avgust 2015 / 09:37

Pri nas je registriranih več kot tisoč tristo planinskih in več kot osemdeset gorskih vodnikov. Medtem ko prvi svoje delo večinoma opravljajo prostovoljno v okviru planinskih društev, pa drugi za vodenje zahtevajo plačilo. Vredno je, trdijo tisti, ki so gore z njimi že doživeli.

Kranj – Planinska sezona je na vrhuncu, s tem pa tudi sezona dela za planinske in gorske vodnike. In čeprav med Slovenci prevladuje mišljenje, da se za hribe ne plačuje, ne manjka takšnih, ki za plezanje v gorah ali zahtevnejšo turo najamejo gorske vodnike. Ti so praviloma usposobljeni za terene, ki zajemajo uporabo vrvi. Poskrbijo za načrtovanje, pripravo gosta, varnost, opremo, samo izvedbo ... s tem pa za nepozabno doživetje.

»Dela imam to poletje veliko, je pa med mojimi naročniki 95 odstotkov tujcev, čeprav nekateri slovenski vodniki vodijo izključno domače planince. V tujini je gorsko vodništvo neprimerno bolj razvito, pri nas pa ljudje neradi plačujejo nekoga, da bi jih peljal v hribe – zaradi cene, predvsem pa zaradi mentalitete,« nam je povedal Aleš Česen, ki meni, da je področje gorskega vodništva pri nas dobro urejeno.

Okoli dvesto evrov na dan

Precej enotne so tudi cene. Priporočena osnovna dnevna tarifa za najem gorskega vodnika znaša 200 evrov na osebo, piše na spletni strani Združenja gorskih vodnikov Slovenije, kjer je razvidno tudi, da se je za takšno ceno z vodnikom mogoče povzpeti denimo na Grintovec ali Tursko goro. Za vzpon na Triglav ali Mangart je priporočena cena še za trideset evrov višja, primerno dražji so nato plezalni vzponi; daleč najbolj priljubljena Slovenska smer v steni Triglava stane okoli 250 evrov na osebo.

»Tura z vodnikom je sicer draga, a prinaša neprimerno večje doživetje, neko sladkost, ki traja še dolgo po tem, ko smo spet v dolini. Marsičesa namreč ni mogoče pretvoriti v denar in tu – vsaj pri meni – še zdaleč ne gre zgolj za komercialni interes, zato koga tudi zavrnem. Prav tako gorski vodniki nosimo življenjsko odgovornost,« nam je povedal alpinist in gorski vodnik Marko Prezelj, ki ima med naročniki polovico domačih in polovico tujih planincev. »Tujci so bolj odprti, saj se zavedajo, kakšno izkušnjo vodenje prinese, pri nas pa to v družbi še kar ni sprejeto. Nekateri imajo hecne pomisleke, da bom denimo hodil prehitro, bolj zaskrbljujoča pa je miselnost, da je plačevanje nekomu za vodenje po hribih nesmiselno, celo nemoralno,« še razmišlja Prezelj, ki pa poudarja, da so stranke zelo različne. »Niso vsi avanturisti, številni so povsem preprosti ljudje, ki pač vedo, da se z nami ne bodo izgubili, da bodo varno prispeli na vrh in v dolino in da bodo ob vsem izvedeli še marsikaj zanimivega. Taki so tudi najbolj hvaležni, znajo ceniti naše delo.«

Daleč največ zanimanja za Slovensko smer

Med turami oz. plezalnimi vzponi, ki jih vodniki pri svojem delu opravijo največkrat, izstopa Slovenska smer v steni Triglava. Prezelj poudarja, da si to želijo preplezati tudi tisti, ki o hribih ne vedo ničesar, a se jim zaradi opisov na internetu zdi, da je dosegljiva vsem, predvsem pa gre za trofejo, s katero se lahko pohvalijo.

Tisti, ki so z gorskim vodnikom že hodili ali plezali, poudarjajo, da gre za nepozabno doživetje, saj so s pomočjo vodnika presegli samega sebe. »Gost nam mora samo zaupati, se prepustiti in uživati,« pravijo vodniki, ki opažajo, da jih vse pogosteje pokličejo tisti, ki si doživetje z gorskim vodnikom podarijo – za rojstni dan ali preprosto zato, ker si želijo uresničiti sanje.

Tako izkušnjo ima denimo Jože Perne s Podbrezij, ki je z gorskim vodnikom preplezal triglavsko severno steno. »To je bila moja prva izkušnja z gorskim vodnikom, a s sinom sva si to želela preplezati že dolgo, slučajno sem naletel na zelo pohvalen zapis glede določenega vodnika, dogovorili smo se in za mano je res izredno pozitivna izkušnja, ki so mi jo bližnji podarili za šestdeseti rojstni dan,« nam je povedal Perne.

Prav tako si je izkušnjo za rojstni dan podarila Barbara Purkart iz Zasipa pri Bledu, ki je minuli teden z vodnikom v triglavski steni preplezala Nemško smer. »To steno sem prvič preplezala že pred dvajsetimi leti, ker pa sem želela svojo tedanjo izkušnjo še izboljšati, sem najela vodnika. V steni, ob tistem občutku varnosti in vsem, kar mi je vodnik povedal in predstavil, nisem niti za hip pomislila, da je bil moj denar slabo porabljen. Priporočam vsem, ki si želijo nepozabno doživetje v gorah,« nam je še povedala.