Čebele in alergije

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 30. julij 2015 / 10:43

Čebele so nam lahko velik vzor in njihovi produkti vir zdravja. Lahko pa so tudi nočna mora in nadloga za alergične ljudi in vseh možnih alergij je danes vedno več. Zagotovo ste že slišali Einsteinov stavek, da bomo štiri leta po izumrtju čebel izumrli tudi ljudje. Ogrožene so zaradi varoje, intenzivnega škropljenja, pomrejo iz neznanega vzroka. Vsi, ki so odvisni od narave, se zavedajo, da so nujno potrebne. Zavedanje o pomenu čebel se izvaja na vseh nivojih in zagotovo ste bili tudi vi deležni kakšne od akcij za ohranjanje čebel. O zdravilnih učinkih medu in medenih pripravkih vemo vsi veliko. Ko smo postali čebelarji, sem še bolj začela ceniti med. Nič več ga ne dajem v čaj niti ga ne predelujem. Visoka temperatura zdravilne učinke medu uniči.

Marsikomu so čebelji piki koristili. Mnogo pa je takšnih, ki jim alergije predstavljajo strah in trepet. Majhna in še tako koristna bitja predstavljajo nadlogo, ki ji ni para. Dvakrat sem urgentno peljala »ponesrečenca« čebeljih pikov po zdravniško pomoč. Prvič sem na urgenco peljala dijakinjo, ki so jo popikale ose. Bilo je v Italiji in skoraj nezavestno smo jo pripeljali v bolnišnico. Drugič sem peljala našo Meto. Ko smo si doma omislili čebele, so nas vse večkrat popikale. Predlani je pri točenju medu Meto pičila čebela v glavo. Nenadoma so se pojavili kolobarji po obrazu. Zdravstveni dom je blizu, pa so jo kar z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. Ob takem o čebelicah razmišljamo drugače. Ugotovili so hudo alergijo na čebelje pike. Predpisali so ji zloglasne injekcije adrenalina, ki jih mora imeti ves čas s seboj (to injekcijo ob čebeljem piku in reakciji ponesrečencu damo kar čez obleko). Pomoč, ki jo nudi uradna medicina, je cepljenje, ki traja štiri leta enkrat mesečno. To mi ni nič kaj dišalo, saj je cepljenje mučno in dolgotrajno. Cepivo je čebelji strup. Veliko sem brala o alternativi. Slišala sem za izkušenega čebelarja, ki je ljudem pomagal na preprost, domač način. Tako smo tudi mi poskusili. Deset čebel stremo v terilnici. Zalijemo z desetimi litri vode. En liter odstranimo in ponovno zalijemo z desetimi litri vode. Odstranimo en liter in Meta je pila tovrstni pripravek po en kozarec na dan. Po enem mesecu je prešla na dva kozarca. To je počela vsak dan eno jesen in eno zimo. Spomladi jo je pičila čebela. Oteklina je bila povsem normalna, nobene panike. Strup je v majhnih količinah lahko zdravilo in alternativa ter domači pripravki so lahko učinkoviti, če verjamemo, da nam pomagajo, in zaupamo v tisto, kar počnemo. Čebelice so čudovita bitja, previdno se jim približujem. Njihove pridelke še z večjo spoštljivostjo uživam. Meta se še vedno raje drži bolj stran od čebelnjaka in ko točimo med, gre od doma. Tako so čebele lahko ostale na domačem vrtu, cepljenja nismo izvedli, domačim pripravkom pa še bolj zaupam.