Iz Žirov odnesla le žirovsko trmo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Žiri / nedelja, 7. december 2014 / 12:38

V galeriji DPD Svoboda v Žireh so v ponedeljek pripravili pogovorni večer z naslovom Tek je moje življenje, na katerem so gostili tekačico Heleno Žigon.

Žiri – Iztočnica za pogovor s 86-letno tekačico Heleno Žigon, ki ga je vodila Milena Miklavčič, je bila knjiga Bela dama, roman v 42 tisoč korakih. Gostja večera je bila zato poleg Helene Žigon tudi avtorica knjige Jasmina Kozina Praprotnik. Helena Žigon je priznala, da sicer ni pogosto prisotna na predstavitvah knjige o sebi, a v Žireh je naredila izjemo zaradi svojih žirovskih korenin. »Čeprav sem od tu odnesla le svojo žirovsko trmo,« se je posmejala. Rojena je bila namreč na Selu pri Žireh, a že pri starosti dveh mesecev je prišel ponjo oče, jo nekako privezal na motor in odpeljal, tako da je potem odraščala ob mačehi. Tudi to jo je zaznamovalo, je priznala, da že vse življenje teče. »Še preden sem kam šla, sem morala biti nazaj,« je ironično pristavila. Jasmina Kozina Praprotnik jo je označila za žensko akcije: »Ker je hitra, je sploh lahko počela v življenju vse, kar je.«

Helena Žigon se je svojega prvega uradnega teka udeležila leta 1946 v Tivoliju na prigovarjanje kolegic iz službe. Tekla je v krilu in v cilj pritekla prva. Potem si je kupila opremo in se s tekom začela resneje ukvarjati. A takrat to ni bilo običajno početje za ženske, je priznala. Ženske tudi niso tekle na daljših progah, se spominja, ampak so recimo v Beogradu za ženske pripravili zgolj dvokilometrski tek. »Spraševala sem se, ali je za to sploh vredno iti v Beograd,« se je nasmejala. Danes je Helena Žigon postala simbol Ljubljanskih maratonov, kot jo je označila Milena Miklavčič, saj se je udeležila vseh doslej. Tudi letos, čeprav si je tokrat izbrala krajšo, desetkilometrsko progo. »Zdaj ne bom več tekmovala, tekla bom le še zase,« je pojasnila in dodala, da vedno odneha, ko se prednjo postavi »zid«. Želi namreč, da bi ji tek tudi v prihodnje predstavljal užitek. »Ko tečem, ne razmišljam o ničemer, le uživam v teku.« Nič manj posebna kot glavna junakinja knjige pa ni niti njena avtorica Jasmina Kozina Praprotnik, je poudarila Milena Miklavčič. Antropologinja in kulturologinja Jasmina Kozina Praprotnik je tudi sama tekačica, ki je štiri dni po predvidenem roku poroda pretekla polovičko Ljubljanskega maratona. K pisanju knjige so jo spodbudile besede Helene Žigon, ko je nekoč na novinarjevo vprašanje, ali bodo kdaj o njej napisali knjigo, odgovorila z »nikoli«. Zato se je odločila, da jo bo napisala kar sama. Osnova za knjigo je nastala na 21-kilometrskem istrskem maratonu, ki je potekal ravno na Helenin 86. rojstni dan, 13. aprila. Zgodba je tako nastajala med tekom. »Želela sem, da bralec teče z njo, vse do prvega malega piva, ki si ga privošči po teku,« je razložila Jasmina Kozina Praprotnik. Helena Žigon pa je za konec postregla še z nasvetom za dolgo in zdravo življenje: »Vsak naj se vsaj pol ure na dan posveti samo sebi.« In najbolje je, še meni, da gre ven v naravo.