Kako je nastal Gradec?

Obisk kakšnega božično-novoletnih sejmov v okolici je vsako leto prijeten. Letos je najmočnejše lovke po obiskovalcih iztegnil Gradec, kjer je v starem delu mesta kar 14 božičnih trgov. A za pravo vzdušje manjkata sneg in kristalni mrazek, ko se kadi pred usti. Nemogoče je obiti 14 sejmov in zato sem si že doma pripravila stezosled, kam. A ko prideš na kraj ogledov, se načrt sesuje kot hišica iz kart. Na prvem mestu je bil na mojem seznamu Mokarski trg/Mehlplatz, kjer naj bi bilo največ izdelkov umetnostne obrti. A cene res lepih izdelkov so se mi zdele nekam roparske, pa sem jo raje mahnila v antikvariat. Obstala sem pri starih legendah in sem le stežka verjela, kar sem prebrala. Da naj bi mesto Gradec/Graz ustanovili Bavarci? Zapisano je, da naj bi se neko pleme/ljudstvo, ki mu je na Bavarskem (ni točno določeno, kje) začelo zmanjkovati prostora, odselilo. Z Bavarske proti jugovzhodu … In v dolini reke Mure sredi ravnice našlo primeren kraj ter se v miru pomešalo s staroselci … Po mojem je to zares le legenda. Knjiga je izšla 1911. Nisem je kupila … in sem zamenjala knjigarno in nato še eno … Potem sem si mislila, bova pa še kdaj prišla v Gradec. Medtem se je znočilo in vzdušje je postajalo lepše. Veliko, veliko luči in stojnic. Kot bi bilo mesto en sam kotliček kuhanega vina, ki je vstran potisnilo vonj po medenjakih in vafljih. A zdaj, ko je postalo prijetno, naj bi se kar odpeljala? Pa se nisva! In tudi samo klobasic nama ni bilo treba jesti.

Krompirjeva pogača s slanino (Kartoffel-speckkuchen)

Za 4 osebe potrebujemo: 8 rezin mesnate slanine, pol sesekljane čebule, 300 g krompirja, 1 žlico moke, 5 žlic mleka, 40 g masla, 4 jajca, sol, poper, drobnjak.

Pečico ogrejemo na 200 stopinj. V skledi zmešamo na kocke narezano slanino in čebulo. Dodamo krompir in moko in dobro premešamo.

V drugi posodi vtepemo jajca s soljo, poprom in drobno narezanim drobnjakom. Dodamo mleko in predenemo h krompirju in slanini. Dobro premešamo.

Ognjevzdržno posodo namastimo z maslom, jo damo v pečico, toliko da maslo zlatorjavo porjavi. Posodo vzamemo iz pečice, nadevamo vanjo mešanico, zgladimo s kuhalnico ali lopatko. Pečemo približno 45 minut. Nato pogačo zrežemo na primerne kose in ponudimo s solato.

Solata z lečo in orehi (Linsensalat mit kastanien)

Za 4 osebe potrebujemo: 130 g leče beluga, 400 ml vode, 1 drobno sesekljano šalotko, 1 spomladansko čebulico, zrezano na ploščke, 100 g kostanja, najboljši so maroni, 100 motovilca, 2 trdo kuhani jajci, 4 žlice zeliščnega kisa, bučno olje, po okusu sol, poper.

Jajci skuhamo. Lečo operemo in jo damo kuhat v 400 ml vode. Po potrebi malo vode lahko tudi dodamo. Skuhamo kostanj. Sicer ga lahko kupimo tudi vakuu­miranega. Ko je leča kuhana, jo odcedimo in damo v skledo za solato. Malce ohladimo. Sesekljamo šalotko, narežemo mlado čebulico in potresemo po leči.

Motovilec očistimo in operemo, ga odcedimo in osušimo. Nato ga zmešamo z lečo in grobo zdrobljenim kostanjem. Iz kisa, bučnega olja, soli in popra naredimo preliv in ga zlijemo na solato. Previdno premešamo. Okrasimo z rezinami trdo kuhanih jajc in ponudimo z domačim kruhom.