Malo drugačna Bela krajina

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / ponedeljek, 20. julij 2015 / 13:53

Krajinski park Lahinja, Klepčeva domačija, zlatnik z domače njive, osvežilna Kolpa, piknik v Marindolu, lan in tradicionalne belokranjske pisanice ter douglas dakota DC-3 (C-47).

Tokrat so si izletniki Gorenjskega glasa ogledali Belo krajino malce drugače. Poučno in zanimivo, je marsikdo pripomnil. Kljub temu da vročina na dan izleta ni prizanašala, je bilo razpoloženje izletnikov dobro. Sok in ledena kava v senci lokala v kampu ob Kolpi je prijala skoraj bolj kot rahla sapica, ki je sem ter tja našla pot med drevesi, mizami in stoli. Domače belokranjsko belo in pogača sta pri izletnikih zbujala radovednost, vročina pa je marsikoga spodbudila, da se je sprehodil do Kolpe, vanjo namočil noge, najbolj pogumni pa so izkoristili priložnost in se v njej tudi kopali.

Glasovci so se najprej ustavili na območju Krajinskega parka Lahinja, v Pustem Gradcu na Klepčevi domačiji in v senci prisluhnili Jožetu in njegovim razlagam. Spoznali in ogledali so si drugačen mlin, kot smo jih vajeni, in veliko slišali o žagi venecijanki. Jože je razložil tudi, kako je v otroštvu na domači njivi našel zlatnik s podobo Matije Korvina, ga pokazal, potem pa so izletniki videli še nekatere zaklade, ki jih je skrivala njiva: arheološke predmete, kot so kamnita sekira, drobno kamnito orodje, lončena zajemalka … Jožetova nasmejana soproga Ana je poskrbela za glasbeni del obiska: predstavila je instrument gudalo, za konec pa odpela še najstniško različico znane pesmi o lepi Anki, ki kolo vodi – takšno, kjer 'skuter vozi'. Smeha torej ni manjkalo.

V bližini je še cerkev Vseh svetnikov z zvonikom na preslico, lahko pa najamete čoln za ogled parka z vodne gladine. Tudi parku je Jože namenil kar nekaj besed.

Pot je v nadaljevanju Gorenjce vodila do že omenjenega Kampa Kolpa v Vinici, za prazne želodčke pa sta v nadaljevanju v Marindolu, na prostoru, ki je namenjen tabornikom, s pravo pojedino poskrbeli Vera in Marjana.

Sproščeno izletniško druženje se je po kosilu nadaljevalo v Adlešičih, v izobraževalnem duhu. Zgodbo o lanu oziroma pot od rastline do platna je izletnikom predstavila Nada Cvitkovič. Videli so tudi, kako delujejo statve, opazovali tkanje; Nadina hči Kristina pa je poskrbela, da so podrobneje spoznali, kako nastaja še ena belokranjska posebnost: pisanica.

Za konec pa so se ustavili še v bližini vasice Otok pri Metliki, kjer mimoidoče pozdravi veliko letalo dakota, kot ga na kratko tudi imenujejo. Motorno letalo tovarne Douglas je bilo eno najbolj priljubljenih v zgodovini letalstva med drugo svetovno vojno in po njej. Letalo je vidno s ceste in lahko dostopno. Tu stoji kot spomin zasilnim partizanskim spuščališčem in letališčem v času bojev med drugo svetovno vojno, ko so zavezniki, zlasti Angleži, Američani in celo Rusi s takimi letali pripeljali pomoč in odvažali ranjence, bolnike in posadke sestreljenih zavezniških letal na varno.