Kip višarske Marije so v procesiji prinesli do kraja, kjer je bila romarska maša.

Višarje združujejo tri narode

V soboto je bilo na Višarjah tradicionalno romanje treh dežel, tokrat v organizaciji videmske nadškofije.

Višarje – Več kot tisoč romarjev iz Slovenije, Furlanije in Julijske Krajine ter Koroške se je udeležilo sobotnega romanja treh sosednjih dežel na Višarje, ki so bila na pobudo videmske, ljubljanske in celovške nadškofije oziroma škofije začeta leta 1982. Romanje je vsako leto v drugi škofiji oziroma državi. Organizator letošnjega romanja je bila videmska nadškofija, zato je somaševanje vodil videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato. Iz Slovenije sta bila med somaševalci ljubljanski nadškof Stanislav Zore in koprski škof Jurij Bizjak, k višarski Mariji pa je priromalo tudi precej romarjev iz Slovenije. Mašni obred je bil trojezičen. V italijanščini, slovenščini in nemščini so brali tako berila kot prošnje, pa tudi pridiga videmskega nadškofa je bila prevedena v nemščino in slovenščino. Maša je bila po petih letih znova na prostem, za hribom nad višarsko cerkvijo. Oltar je bil postavljen ob spomeniku, ki so ga postavili leta 2010, ob 650-letnici višarskega svetišča. Kljub hudi opoldanski pripeki je večina romarjev vztrajala do konca maše. Videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato je v pridigi spomnil, da je papež Frančišek razglasil sveto leto usmiljenja, ker je prepričan, da so danes ljudje potrebni usmiljenja in sočutja ob življenjskih naporih, v svoji samoti in ob ranah, ki se jim v najrazličnejših oblikah odpirajo na duši in telesu. Zato so za romanje izbrali geslo: Z Marijo, da bi srečali Jezusa – obličje usmiljenja. »Iz tega svetišča, ki idealno združuje tri ljudstva, ki so oblikovala evropsko celino, prosimo z Marijinim posredovanjem božjega usmiljenja za vso Evropo, v kateri ne manjka nemirov in bolečin. Na nekaterih območjih se žal še vedno sliši zvok orožja in pot do resnične gospodarske, družbene in politične enotnosti je težka,« je povedal nadškof. Izrazil je skrb zaradi raznih načinov obravnavanja posameznika in družine, evropske narode in njihove voditelje pa je pozval, naj s človeško občutljivostjo spoštujejo življenje, človeka, čustvo, družino in otroke. »Usmiljenje naj se dotakne srca vsakega od nas, da se bomo vrnili z Višarij v dolino bolj usmiljeni, sposobni sočutja do trpečih, sposobni spoštovanja in nežnosti do vseh, zlasti do nebogljenih, kot so otroci in stari ljudje,« je sklenil pridigo videmski nadškof.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 10:02

Metalci v Soči ohlajali svoja srca

Največji glasbeni festival v Sloveniji je ponovno požel uspeh. Tega naziva si v naši deželi ne lasti nobeden izmed mnogih festivalov popularne glasbe. Gre za metalske počitnice v Tolminu, ki so postal...

Objavljeno na isti dan


Kronika / / 20:54

Padel skupaj z lestvijo

Domžale – Pri padcu z višine se je pred dnevi na območju Domžal hudo poškodoval delavec. Policisti so sporočili, da je delavec pri opravljanju del na objektu splezal po lestvi, ki pa je padla, ko j...

Tržič / / 17:50

Nasvet stoletnice: moli in delaj

Tržičanka Zorislava Ahačič je v Domu Petra Uzarja Tržič, kjer biva zadnja tri leta, praznovala stoti rojstni dan.

Zanimivosti / / 17:46

Tekmovali v vožnji vpreg

Konjeniški klub Stol je tretjo oktobrsko nedeljo pripravil tekme državnega prvenstva v spretnostni vožnji in dresuri ter tekmo za pokal Konjeniškega kluba Stol v spretnostni vožnji.

Nasveti / / 16:25

Jesenski štruklji

Ko govorimo o slovenskih tradicionalnih jedeh, ne smemo mimo štrukljev. Na naših mizah se najpogosteje znajdejo sirovi, a nadevamo jih lahko z raznovrstnimi nadevi. Da bodo štruklji kar se da jesen...

Razvedrilo / / 16:21

Bili so tudi navihani

Na šestem srečanju so se srečali učenci in učenke iz generacije, rojene leta 1939, ki je v povojnem letu 1946 sedla v prvi razred osnovne šole v Stražišču pri Kranju.