Kip višarske Marije so v procesiji prinesli do kraja, kjer je bila romarska maša.

Višarje združujejo tri narode

V soboto je bilo na Višarjah tradicionalno romanje treh dežel, tokrat v organizaciji videmske nadškofije.

Višarje – Več kot tisoč romarjev iz Slovenije, Furlanije in Julijske Krajine ter Koroške se je udeležilo sobotnega romanja treh sosednjih dežel na Višarje, ki so bila na pobudo videmske, ljubljanske in celovške nadškofije oziroma škofije začeta leta 1982. Romanje je vsako leto v drugi škofiji oziroma državi. Organizator letošnjega romanja je bila videmska nadškofija, zato je somaševanje vodil videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato. Iz Slovenije sta bila med somaševalci ljubljanski nadškof Stanislav Zore in koprski škof Jurij Bizjak, k višarski Mariji pa je priromalo tudi precej romarjev iz Slovenije. Mašni obred je bil trojezičen. V italijanščini, slovenščini in nemščini so brali tako berila kot prošnje, pa tudi pridiga videmskega nadškofa je bila prevedena v nemščino in slovenščino. Maša je bila po petih letih znova na prostem, za hribom nad višarsko cerkvijo. Oltar je bil postavljen ob spomeniku, ki so ga postavili leta 2010, ob 650-letnici višarskega svetišča. Kljub hudi opoldanski pripeki je večina romarjev vztrajala do konca maše. Videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato je v pridigi spomnil, da je papež Frančišek razglasil sveto leto usmiljenja, ker je prepričan, da so danes ljudje potrebni usmiljenja in sočutja ob življenjskih naporih, v svoji samoti in ob ranah, ki se jim v najrazličnejših oblikah odpirajo na duši in telesu. Zato so za romanje izbrali geslo: Z Marijo, da bi srečali Jezusa – obličje usmiljenja. »Iz tega svetišča, ki idealno združuje tri ljudstva, ki so oblikovala evropsko celino, prosimo z Marijinim posredovanjem božjega usmiljenja za vso Evropo, v kateri ne manjka nemirov in bolečin. Na nekaterih območjih se žal še vedno sliši zvok orožja in pot do resnične gospodarske, družbene in politične enotnosti je težka,« je povedal nadškof. Izrazil je skrb zaradi raznih načinov obravnavanja posameznika in družine, evropske narode in njihove voditelje pa je pozval, naj s človeško občutljivostjo spoštujejo življenje, človeka, čustvo, družino in otroke. »Usmiljenje naj se dotakne srca vsakega od nas, da se bomo vrnili z Višarij v dolino bolj usmiljeni, sposobni sočutja do trpečih, sposobni spoštovanja in nežnosti do vseh, zlasti do nebogljenih, kot so otroci in stari ljudje,« je sklenil pridigo videmski nadškof.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 09:38

Od pridelave solate se da živeti

Anica Rozman pravi, da ni zlatega kavča, na katerem bi sedela raje, kot delala na zemlji. Rozmanovi iz Križev so največji pridelovalci solate v Sloveniji med kmetijami, njihov podjetniški moto je: Ali...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 18. februar 2008 / 07:00

Črne točke Bleda

Tudi v enem najlepših turističnih krajev v Sloveniji smo našli kar nekaj črnih točk.

Kronika / ponedeljek, 18. februar 2008 / 07:00

Avto zletel v jarek

Železniki - V Studenem pri Železnikih se je v soboto zvečer zgodila prometna nesreča med voznikoma osebnih vozil. Po nesreči je ena oseba ostala ukleščena v zveriženi pločevini,...

Kranj / ponedeljek, 18. februar 2008 / 07:00

Lepo vreme vabi na smuko

Sončno vreme kar vabi na gorenjska smučišča, ki bodo zaradi počitnic polna tudi v prihodnjih dneh.

Prosti čas / ponedeljek, 18. februar 2008 / 07:00

Špela zvesta Radiu Hit

Špela Močnik se, kot pravi, izjemno rada prebuja s poslušalci domžalskega Radia Hit. Te dni je precej zaposlena s pripravo Budilka night showa, ki bo v ponedeljek v Špas teatru v Mengšu.

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. februar 2008 / 07:00

Lani smo izpustili kar 600 milijonov evropskih evrov

Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije opozarja, da država praktično onemogoča koriščenje evropskih sredstev. Ponavlja se jugoslovanska praksa.