Sodišče Bogataja oprostilo krivde

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 7. julij 2015 / 10:58

Nekdanji kranjski župan Mohor Bogataj je po torkovem izreku oprostilne sodbe ocenil, da je bil preganjan zgolj zaradi županskih volitev. Vseh obtožb je oproščena tudi Tatjana Hudobivnik.

Kranj – Okrajno sodišče v Kranju je v torek bivšega župana Mohorja Bogataja in nekdanjo vodjo urada za splošne zadeve Tatjano Hudobivnik oprostilo obtožb, da sta z zaposlitvijo direktorja mestne uprave Mitje Heraka za nedoločen čas v letu 2011 zlorabila uradni položaj ali pravice v sostorilstvu. Po oceni sodnice Marjete Dvornik očitano kaznivo dejanje obdolženima ni bilo dokazano, v enem delu pa obtožba tudi ni izpolnjevala zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Tožilka Helga Dobrin, ki je za obtožena predlagala pogojni zaporni kazni, je na sodbo že napovedala pritožbo, medtem ko je Bogataj v izjavi za prisotne novinarje ponovil oceno svoje zagovornice Mateje Likozar Rogelj v zaključni besedi, da je šlo za politično motiviran pregon.

Sodišče je po preučitvi obeh zagovorov in predstavljenih dokazov ugotovilo, da je imel Bogataj kot župan po zakonu o javnih uslužbencih na podlagi ugotovitev inšpektorice za sistem javnih uslužbencev sicer možnost predlagati razveljavitev dela Herakove pogodbe o zaposlitvi, vendar pa to ni bila njegova zakonska obveza, na kar je opozarjala tudi njegova obramba. Ta je sicer ves čas zagovarjala stališče, da je bilo v javnem razpisu za direktorja mestne uprave v letu 2010 res objavljeno, da se z izbranim kandidatom delovno razmerje sklene za določen čas petih let, vendar pa je imel Herak kot dotedanji direktor uniformirane policije na Policijski upravi Kranj že predhodno pridobljen status državnega uradnika, zato ga je morala občina na podlagi zakona o javnih uslužbencih zaposliti za nedoločen čas, nasprotne ugotovitve inšpektorice pa so bile zato napačne.

Glede očitka tožilstva, da sta obdolžena na delovnem sodišču priznala Herakov tožbeni zahtevek in mu tako dokončno omogočila zaposlitev za nedoločen čas, pa je sodnica dejala, da v tem ne vidi protipravnega ravnanja, saj je bil Herakov zahtevek kljub njuni pripoznavi na koncu deležen sodne presoje skladnosti z zakonom.

Dvornikova je še ugotovila, da pri Hudobivnikovi sploh ne more presojati o morebitni zlorabi uradnega položaja, saj področje urejanja delovnih razmerij po njeni oceni ne sodi v opravljanje uradnih dolžnosti glede na izvorna pooblastila, ki jih je država prenesla na občino. Hudobivnikovi bi tako lahko po njenem očitali kvečjemu kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, za kar pa tudi ni našla dovolj indicev.