Turisti in begunci

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 4. julij 2015 / 08:25

V prejšnjih letih so bili turisti najbolj pogosti in najbolj dobrodošli poletni in ponekod tudi celoletni migranti. V zadnjem času pa dobivamo »turiste« nove vrste – begunce. In kot kaže, bodo tudi ti naši stalni gostje …

Kdo vse so begunci?

Razjasnimo najprej nekaj osnovnih pojmov. Kdo je begunec? »Begunec je oseba, ki je zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju, zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi strahu noče uživati varstva te države. V drugi državi ima pravico do mednarodne zaščite.« Tako pojem begunca uradno opredeli Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Kdo je po istem viru upravičen prositi za azil? »Prosilec za azil je oseba, ki trdi, da je begunec, ter išče mednarodno zaščito zaradi preganjanja ali vojne v matični državi.« In komu se lahko prizna status begunca pri nas? »Status begunca se prizna osebi, ki utemeljeno in verodostojno izkaže, da je v matični državi ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini. Odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.« Tako Ministrstvo za notranje zadeve RS. Pojem migranta je širši od pojma begunca. »Migrant je oseba, ki zapusti svojo državo, da bi živela v drugi, zaradi dela, študija, družinskih in drugih razlogov.« (Amnesty Slovenija) Po podatkih OZN se v zadnjih letih delež mednarodnih migrantov (begunci, prosilci za azil, ekonomski migranti) giblje okoli treh odstotkov svetovne populacije. Leta 2013 je bilo na svetu 232 milijonov mednarodnih migrantov (ljudi, ki so vsaj eno leto živeli zunaj svoje rojstne države). Notranjih migrantov pa je še mnogo več, v letu 2013 najmanj 740 milijonov. Leta 2014 je bilo prisiljenih svoje domove zapustiti 50 milijonov ljudi, v letu 2015 bo zaradi številnih kriz (Sirija, Libija, Jemen, Irak, preganjanje ljudstva Rohingja v Burmi, Somalija ...) to število še višje. Pomislite: beguncev je danes več, kot jih je bilo med drugo svetovno vojno! In še nekaj številk, ki nazorno predočijo razsežnosti begunske krize v Evropi. Sredozemsko morje postaja za begunce eno najnevarnejših na svetu, običajno ga prečkajo iz Libije ali Turčije. Mnogi poskušajo v Evropo priti tudi po kopenski poti čez Turčijo v Bolgarijo ali Grčijo. V letu 2014 je Sredozemsko morje prečkalo 219.000 beguncev, vsaj 60.000 se jih je na to pot odpravilo od januarja do maja letos, od teh jih je najmanj 1800 umrlo. Lani je v Sredozemskem morju umrlo 3500 migrantov. Tisoč tihotapcev ljudi so v Italiji aretirali leta 2014, a še niso bili obsojeni. Tisoč dolarjev stane vozovnica na čolnu od Libije do Italije. Vsaj 170 milijonov dolarjev so lani zaslužili libijski tihotapci ljudi. Mnogi begunci v Evropo pobegnejo z nemirnih vojnih območij, kot sta Somalija in Sirija, a še več je ekonomskih migrantov, saj zapuščajo države, ki so relativno politično stabilne. Obubožana Grčija je za Italijo druga po številu prispelih beguncev. Lani jih je prispelo 34.000, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa že 46.150. Največ jih v Grčijo pride iz Sirije in Afganistana. Kaj pa Slovenija? V prihodnjih dveh letih naj bi sprejela 495 Sircev in Eritrejcev (297 iz Italije in 198 iz Grčije) in še 207 beguncev iz drugih držav. Po 6000 evrov bodo članice EU dobile za vsakega begunca, ki ga bodo sprejele. Kar 240 milijonov evrov bo iz proračuna EU namenjenih v podporo dveletni begunski shemi … In tako naprej, besede in številke so nadvse zgovorne. (Glavni vir: MMC RTV SLO)

Begunci niso le breme

»Če bi begunce sprejeli postopoma, po 50 na mesec, bi bilo to mogoče izvedljivo. Če pa bi prišli vsi naenkrat (702), bi bilo to nemogoče.« Tako je ta obet komentirala Aida Hadžiahmetović iz Slovenske filantropije. Na vprašanje, ali smo Slovenci nestrpni do beguncev, pa odgovarja: »Zdi se mi, da premalo poznamo kulturo, navade, vrednote beguncev, ki so zelo podobne našim. Bojimo se tujcev. Po mojem mnenju prinašajo ogromno dobrega – nove izkušnje, znanja, miselnost. Dela bo dovolj za vse, če bomo znali izkoristiti ta potencial. S seboj ne prinašajo samo tovora slabih izkušenj.«

Osnovno človeško sočutje

»Priča smo najhujši begunski krizi našega časa, ko se na milijone žensk, moških in otrok bojuje, da bi preživeli sredi brutalnih vojn, mrež trgovcev z ljudmi in vlad, ki zasledujejo sebične politične interese, namesto da bi pokazale osnovno človeško sočutje.« Tako pa je begunsko stvar komentiral Salil Shetty, generalni sekretar človekoljubne organizacije Amnesty International, ob objavi poročila pred svetovnim dnevom beguncev 20. junija).