Zgodba o potovanju v neznano

Danes zvečer ob 21. uri bo v letnem gledališču Khislstein interdisciplinarna predstava Hidden Myth avtorja Kristijana Krajnčana, v kateri se predstavlja zanimiva mednarodna zasedba umetnikov s področja glasbe, plesa, poezije, vizualnega ...

Kranj – Priznani bobnar mlajše generacije, v zadnjem času pa se vse bolj pojavlja tudi kot skladatelj in filmski avtor, Kristijan Krajnčan, se je s predstavo Hidden Myth prvič doslej lotil interdisciplinarnega projekta, ki združuje glasbo, ples, poezijo in vizualne projekcije. V njem sodeluje devet umetnikov iz štirih različnih držav. Glasba je v celoti Krajnčanovo avtorsko delo, prav tako aranžmaji za zbor. »Zanimivo mi je bilo spajati moje džez in klasične korenine skupaj z bolj 'epskim' aspektom filmske glasbe, ki sem ga našel v zvoku zbora. V predstavi imamo neko rdečo nit, ki se je držimo, in določena mesta za improvizacijo. Recimo glasbene teme so pisane in aranžirane vnaprej za vse inštrumente, potem pa se na posameznih mestih odpre prostor za improvizacijo, v katerem raziskujemo svoje občutke v določenem delu zgodbe,« o 'tromostovju' med džezom, klasiko in filmsko glasbo pripoveduje Kristijan Krajnčan in dodaja: »Zgodba govori o 'hero’s journey', heroj pa v našem primeru potuje čez štiri osnovne elemente in od vsakega posrka njegovo simboliko in pomen. Tako na primer ogenj predstavlja destrukcijo (stare zavesti). V tem delu, ko improviziramo, tudi mi poskušamo izraziti ta občutek skozi svoj inštrument – pa naj bodo to bobni, klavir, bas klarinet ali telo plesalca. Na ta način smo našli neko skupno točko, iz katere lahko izhajamo in iz katere lahko gradimo našo energijo.

V projektu Hidden Myth lahko najdemo sledi mitologije, C. G. Junga, filmsko glasbo, vzhodnjaško filozofijo, džez, afriško glasbo, gregorijanski koral, grški teater, klasično minimalistično glasbo, simbolizem petih osnovnih elementov … Oba plesalca, Kristijanov brat Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek, tako kot glasbeniki iščeta nove ideje za izraznost in komunikacijo med improviziranjem. »V predstavi predvsem nismo hoteli, da glasbeniki spremljamo plesalca ali obratno, da plesalca plešeta na našo glasbo,« še razmišlja skladatelj, ki je k sodelovanju povabil tudi odličnega pesnika Milana Deklevo, prav tako pa se v odrsko zgodbo z vizualnim delom vključuje Ruben Ostan Verjup.