Plesalca Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek v projektu Hidden Myth / Foto: arhiv Kristijana Krajnčana

Zgodba o potovanju v neznano

Danes zvečer ob 21. uri bo v letnem gledališču Khislstein interdisciplinarna predstava Hidden Myth avtorja Kristijana Krajnčana, v kateri se predstavlja zanimiva mednarodna zasedba umetnikov s področja glasbe, plesa, poezije, vizualnega ...

Kranj – Priznani bobnar mlajše generacije, v zadnjem času pa se vse bolj pojavlja tudi kot skladatelj in filmski avtor, Kristijan Krajnčan, se je s predstavo Hidden Myth prvič doslej lotil interdisciplinarnega projekta, ki združuje glasbo, ples, poezijo in vizualne projekcije. V njem sodeluje devet umetnikov iz štirih različnih držav. Glasba je v celoti Krajnčanovo avtorsko delo, prav tako aranžmaji za zbor. »Zanimivo mi je bilo spajati moje džez in klasične korenine skupaj z bolj 'epskim' aspektom filmske glasbe, ki sem ga našel v zvoku zbora. V predstavi imamo neko rdečo nit, ki se je držimo, in določena mesta za improvizacijo. Recimo glasbene teme so pisane in aranžirane vnaprej za vse inštrumente, potem pa se na posameznih mestih odpre prostor za improvizacijo, v katerem raziskujemo svoje občutke v določenem delu zgodbe,« o 'tromostovju' med džezom, klasiko in filmsko glasbo pripoveduje Kristijan Krajnčan in dodaja: »Zgodba govori o 'hero’s journey', heroj pa v našem primeru potuje čez štiri osnovne elemente in od vsakega posrka njegovo simboliko in pomen. Tako na primer ogenj predstavlja destrukcijo (stare zavesti). V tem delu, ko improviziramo, tudi mi poskušamo izraziti ta občutek skozi svoj inštrument – pa naj bodo to bobni, klavir, bas klarinet ali telo plesalca. Na ta način smo našli neko skupno točko, iz katere lahko izhajamo in iz katere lahko gradimo našo energijo.

V projektu Hidden Myth lahko najdemo sledi mitologije, C. G. Junga, filmsko glasbo, vzhodnjaško filozofijo, džez, afriško glasbo, gregorijanski koral, grški teater, klasično minimalistično glasbo, simbolizem petih osnovnih elementov … Oba plesalca, Kristijanov brat Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek, tako kot glasbeniki iščeta nove ideje za izraznost in komunikacijo med improviziranjem. »V predstavi predvsem nismo hoteli, da glasbeniki spremljamo plesalca ali obratno, da plesalca plešeta na našo glasbo,« še razmišlja skladatelj, ki je k sodelovanju povabil tudi odličnega pesnika Milana Deklevo, prav tako pa se v odrsko zgodbo z vizualnim delom vključuje Ruben Ostan Verjup.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / četrtek, 3. julij 2014 / 10:51

Kabel gre kar po tleh

Telekomunikacijske povezave nam danes omogočajo hiter stik s svetom. Hkrati pa ga onemogoči nekaj tako banalnega, kot je pretrgan kabel.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Kadar se zasliši čisto tiha tišina

Brez suhe klobase na mršav petek v korak z nagajivim soncem proti sedlu Suha (in brez suhih rokavic, ki so ostale pozabljene doma).

Zanimivosti / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Do cerkve po Merkurjevi poti

S Placa do cerkve v Kropi po novem vodi obnovljena pot. Ureditev je predlagal Bine Kordež, finančno pa so jo podprli v Merkurju.

Zanimivosti / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Pevska pot Mance Izmajlove

Študentka odkrije, da njeno pravo ni tisto pravo, odloži juridične učbenike in se odloči za odrske in koncertne deske. Iz rodnih Lesc v London, spet v Lesce, nato v Moskvo in spet v Lesce ...

Šport / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Želje in volje mu ne manjka

Še ne 16-letni Nik Peternel je trenutno eden najbolj obetavnih članov Smučarskega kluba Radovljica

Kultura / ponedeljek, 26. januar 2009 / 07:00

Rad imam besedne igre

V Farnem kulturnem društvu Koroška Bela so pred novim letom premierno uprizorili komedijo Vaje v slogu Raymonda Queneauja. Režiral jo je "prvi sosed" društva, dramski igralec in režiser Gregor Čušin....