Možnost izbire tudi pri pogrebih

Od konca maja je v javni obravnavi osnutek Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter upravljanju in urejanju pokopališč, ki vključuje štiri možne ureditve pogrebne dejavnosti, med drugim tudi kot povsem tržne. Temu nasprotujejo v občinah in Zbornici komunalnega gospodarstva.

Kranj – V Zbornici komunalnega gospodarstva, Skupnosti občin Slovenije in Združenju mestnih občin Slovenije zagovarjajo ohranitev javne službe, saj so prepričani, da bi ureditev te dejavnosti kot tržne lahko prinesla številne negativne posledice. Kot navajajo, bi lahko na primer prišlo do povišanja cen in pogrebnih stroškov, slabšega nadzora nad dejavnostjo ter slabšega standarda storitev in vzdrževanja pokopališč. Drugačnega mnenja so pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer med nujnimi spremembami osnutka zakona navajajo prosto gospodarsko pobudo, možnost proste izbire za potrošnika, razmejitev med javnim in tržnim, učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona, opredelitev urgentnega prevoza in možnost urejanja pokojnika na domu. Poudarjajo, da je potrebna enotna ureditev na ravni države, doslej je namreč urejanje razmerij med javnim in zasebnim sektorjem v celoti potekalo na ravni občin.

V osnutku zakona so predvideli štiri možne ureditve pogrebne dejavnosti, in sicer kot pretežno gospodarske javne službe, pretežno tržne dejavnosti, tržne dejavnosti z minimalnim obsegom storitev v domeni javne službe in pretežno gospodarske javne službe z možnostjo izbire. V Zbornici komunalnega gospodarstva in obeh združenjih občin so prepričani, da te dejavnosti ni mogoče prosto prepuščati trgu, saj je širšega družbenega pomena. Zato predlagajo, da v domeni javne službe ostane zagotavljanje 24-urne dežurne službe s prvim prevozom pokojnika in pripravo pokojnika, izkop groba ter pogreb z minimalnim obsegom pogrebnih slovesnosti. Trgu bi prepustili zgolj prodajo pogrebne opreme in cvetja ter spremljajoče storitve. Pri OZS pa menijo, da konkurenčnost vodi v razvoj, saj naj bi prav konkurenca vnesla vrsto sodobnih pristopov pri izvajanju pogrebne in pokopališke dejavnosti, pri čemer je šlo za prenos dobrih praks iz tujine. Zasebna podjetja v državi to dejavnost opravljajo že 25 let in jih je več kot šestdeset. Kot so poudarili v OZS, imajo ta čas v 203 občinah delno ali celovito tržno ureditev te dejavnosti. »Vsa ta leta zasebna podjetja z lastnimi sredstvi izboljšujejo opremo in vlagajo v razvoj te dejavnosti,« so še dodali pri OZS.

Ohranitev pogrebne dejavnosti kot gospodarske javne službe podpirajo tudi v javnem podjetju Komunala Kranj, ki upravlja Mestno pokopališče Kranj in pokopališča Bitnje ter izvaja pogrebne in pokopališke dejavnosti. »Ustavno sodišče je v več odločbah zapisalo, da se pogrebna in pokopališka dejavnost zaradi pietetnih, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ne sme in ne more izvajati na prostem trgu,« so podkrepili svoje mnenje. Dodali so, da pogrebna in pokopališka dejavnost kot gospodarska javna služba deluje v dobro občanov zato, ker omogoča nadzor dejavnosti, cen in dobička. »Lokalna skupnost določa tako vrste storitev, ki se lahko zaračunavajo, kot tudi njihove cene. S tem ščiti občane, ki so ob naročilu teh storitev v težkem psihičnem stanju in zato ranljivi ter težko sprejemajo racionalne odločitve.« Kot so opozorili, bi prosti trg v tej specifični dejavnosti lahko prinesel veliko negativnih posledic za občane, državo in občine. »Dejstvo je, da gre na prostem trgu zgolj za boj za pokojnike in dobiček, brez izbire sredstev. Na prostem trgu ni nadzora oziroma je tako pomanjkljiv, da boj za pokojnike vodi v nepietetno ravnanje in korupcijo.« Komunala Kranj se kot članica Zbornice komunalnega gospodarstva pridržuje mnenju, da naj o načinu izvajanja pogrebne dejavnosti samostojno odloča lokalna skupnost. Pri tem lahko izbira med režijskim obratom, javnim podjetjem ali pa podelitvijo koncesije enemu ali več zasebnim podjetjem.

Prepustitev pogrebne dejavnosti prostemu trgu ne zagovarja niti Darko Jerič iz zasebnega podjetja Pogrebnik, pogrebne storitve Dvorje. Prepričan je, da zagovorniki tega ne poznajo dejavnosti in kako ta deluje. »Sam bi recimo težko pripravil pogreb v neki drugi občini, ker ne poznam njihovega protokola, zato bi lahko prišlo do napak pri pogrebih,« opozarja Jerič in dodaja, da bi se tako zagotovo povečali tudi stroški teh storitev.