Med sosedi 96

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 30. junij 2008 / 06:00

V nedeljo, 15. junija, je bila v Marijini cerkvi na 1790 metrov visokih Višarjah/Monte Santo di Lusari 7. srečanje slovenskih pevcev iz Furlanije in Julijske Krajine, Koroške in Slovenije z naslovom Višarje pojejo.

V polni cerkvi, prvo naj bi zgradili okrog leta 1360, so peli moška pevska skupina Sv. Jernej iz Opčin pri Trstu, Rudarski oktet iz Velenja, Oktet Vitis iz Metlike in moški pevski zbor Valentin Polanšek z Obirskega na Koroškem.

Pobudnik za srečanje pevcev je bil Miran Dolhar, zdravnik v Trstu. Rojen je bil na Trbižu, kjer je bil njegov oče Alojzij zdravnik. Bil je rodoljub in bojevnik za pravice Slovencev v Kanalski dolini. Alojzijevi starši so bili Gorenjci. Njegov oče Ivan je bil sodar iz Predoselj, ki se je preselil v Trst, mama Ana pa je bila Skodlarjeva iz Britofa. Alojzij se je kot navdušen planinec smrtno ponesrečil leta 1969 pod Mojstrovko. Miran Dolhar je povedal, da je pred desetimi leti v cerkvi na Višarjah poslušal italijanske in nemške zbore, slovenskih pa ni bilo. Odločil se je, da bo na Višarje vrnil slovensko pesem. Z Mirkom Špacapanom sta organizirala prvo srečanje manjših zborov, večinoma oktetov. Prva leta sta nastopala po dva zbora iz Italije, Avstrije in Slovenije, zadnja leta pa običajno nastopajo po štirje. Miran Dolhar je tudi predsednik slovenskega društva Rojanski Krpan. Rojan je namreč del Trsta.

Miran ima brata Rafka, ki je prav tako zdravnik v Trstu, in sestro Vido, ki živi v Vidmu. Rafko je dejaven slovenski politik v deželi Furlaniji in Julijski Krajini. Je predsednik deželnega sveta stranke Slovenska skupnost, ki je edina politična stranka Slovencev v Italiji. Na zadnjih deželnih volitvah je bila uspešna. Za deželnega svetovalca je bil izvoljen Igor Gabrovec. Dobil je 7000 glasov, kar za razmere v deželi ni malo. Na vprašanje o trenutnem položaju Slovencev v Italiji, kjer je levo-sredinsko vlado zamenjala desna, je Rafko Dolhar odgovoril, da je za uresničevanje pravic Slovencev v Italiji značilno zavlačevanje. Po sprejemu zakona v Rimu mora sprejeti ustrezne zakone še dežela. Zato je pot do uresničitve pravic daljša. Še najmanj problemov je pri zagotavljanju denarja. Več problemov je pri uresničevanju zakonov, ki predpisujejo vidno dvojezičnost. »Dvojezični napisi oblasti še vedno smrdijo, še posebej v središčih večjih mest, kjer naj bi onečastili italijanski značaj,« je povedal Rafko Dolhar. Bivša vlada Romana Prodija je kazala pozitiven odnos do slovenske skupnosti v Italiji. Nanj računajo tudi pri novi vladi Silvija Berlusconija.