Dve divi latinskoameriške kulture na Blejskem gradu

Nikaragovska pesnica in pisateljica Gioconda Belli in slikarka Ejti Štih, Slovenka, ki ustvarja v Boliviji, bosta svojo ustvarjalnost predstavili v Viteški dvorani Blejskega gradu.

Gioconda Belli in Ejti Štih, dve divi latinskoameriške kulture, bosta z nastopom in razstavo na poseben način zaznamovali kulturno življenje na Bledu. V četrtek, 2. julija, ob 18. uri, bo v Viteški dvorani Blejskega gradu nikaragovska pesnica in pisateljica Gioconda Belli najprej ob glasbeni spremljavi dueta Grupo Sal Duo brala svoje pesmi, po nastopu pa bo odprtje razstave likovnih del Ejti Štih, Slovenke, ki ustvarja v Boliviji.

Avtorici, ki prihajata iz zelo različnih okolij, imata vendarle nekaj skupnega. Obe sta si še zelo mladi upali storiti odločilne korake v življenju, ki so ju za vedno zaznamovali. Gioconda Belli je pri dvajsetih letih vstopila v nikaragovsko gverilo in se pridružila borcem proti diktaturi Anastasia Somoze, Ejti Štih pa je pri štiriindvajsetih z nahrbtnikom z Bleda prišla v Bolivijo in tam ostala do danes. V enem od intervjujev je o tem dejala: »V San Franciscu sem prosila za bolivijsko vizo in spominjam se plakata bolivijske Indijanke, ki se z dvema lamama vzpenja v hrib. To je bilo tedaj bolj ali manj vse, kar sem vedela o Boliviji.« V državo je prišla, ne da bi znala eno samo špansko besedo. Gioconda Belli pa se je nikaragovski revoluciji pridružila dve leti po poroki in leto po rojstvu prve hčerke. V gverili je opravljala kurirske funkcije in po zmagi revolucije prevzela pomembna mesta v novi sandinistični vladi. Danes je eno najpomembnejših latinskoameriških literarnih imen, saj so njena dela s slovenščino vred prevedena že v petnajst svetovnih jezikov.

Medeni škandal

Njena prva pesniška zbirka v slovenščini je izbor pesmi iz njene osebne antologije Medeni škandal. Prevedla jih je Sara Virk. Na nastopu jih bo Gioconda Belli brala v španščini, v slovenskem prevodu pa igralka Vesna Jevnikar. Večer bosta z latinskoameriško glasbo popestrila Fernando Dias Costa iz Portugalske in Argentinec Anibal Civiloti, ki nastopata pod imenom Grupo Sal Duo in sta lani na nastopu v Ljubljani že spremljala znamenitega nikaragovskega pesnika Ernesta Cardenala.

Gioconda Belli bo tako na Bledu nadaljevala stike, ki jih je s tem našim biserom lani vzpostavil njen prijatelj in prav tako pomemben nikaragovski pisatelj Sergio Ramirez, ki je bil v času sandinistične vlade podpredsednik države. Ramirez je Bled obiskal v okviru svojega nastopa v Cankarjevem domu, kjer je predstavljal slovenski prevod svoje literarne uspešnice Margarita, lepo je morje. Tedaj se je na blejskem gradu sestal tudi z županom Janezom Fajfarjem in se nato na njegov predlog zapeljal še do Titove vile. S Titom se je namreč osebno spoznal na konferenci neuvrščenih v Havani. Havano dobro pozna tudi Gioconda Belli. Leta 1979 jo je v kubanski prestolnici zapeljeval sam Fidel Castro. O tem mi je lani po svojem nastopu ob avstrijskem Vrbskem jezeru dejala: »Na enem od sprejemov sem se prvič rokovala s Castrom, ki me je takoj premeril od glave do pete in vprašal: 'Kje pa tebe skrivajo sandinisti?' Nekaj dni kasneje sem v manjši družbi govorila z Mariom Benedettijem. Približal se nam je Castro, obkrožen s kubanskimi komunisti, in me vprašal, kako bi lahko on bral moje knjige. Počaščena sem mu odgovorila, da mu jih bom poslala, pa me je takoj prosil, da vanje napišem še posvetilo. Na koncu je dejal še: 'In kako bi lahko videl tebe? Malo težko mi je priti v tvoj hotel. Sem preveč poznan.' Vsi naokoli so se režali, jaz pa sem mu odgovorila: 'Saj me gledate komandant,' in skušala v šalo zaviti mojo neprijetnost.« Gioconda Belli danes pravi, da jo je Castro res zapeljal, a le intelektualno, saj je bil zelo zanimiv človek, ona pa je imela 21 let. Danes do njega, tako kot do svojih nekdanjih kolegov sandinistov, ki so v Nikaragvi še kar na oblasti, ohranja veliko distanco.

Predsednica Centra PEN Nikaragve

Gioconda Belli je aktualna predsednica centra PEN Nikaragve, v Slovenijo pa prihaja v okviru svoje dvomesečne bralne turneje po Italiji, Avstriji in Nemčiji. V svojih sporočilih pred prihodom je izražala veliko željo, da vidi Bled in njegovo jezero, predvsem pa z navdušenjem pričakuje nastop v Viteški dvorani. Tudi Nikaragva je namreč poznana po svojih jezerih, ki so popolnoma drugačna od naših. Pisateljica je dolga leta živela v Združenih državah Amerike, pred leti pa se je znova vrnila v domovino, saj pravi: »Junija 2013 sem se za stalno vrnila v Nikaragvo, ker je moja najmlajša hči, ki je zdaj stara 21 let, začela študirati na univerzi. Sem zelo srečna, saj sem domovino ves čas pogrešala. V bistvu nikoli v resnici nisem odšla, ker sem stalno govorila, da je moja država tako majhna, da jo lahko nosiš s sabo. Nikaragva mi je ves čas manjkala, da postanem to, kar resnično sem.«

Gioconda Belli sodi med najpomembnejše latinskoameriške pisateljice, ki ji je v tamkajšnjem precej mačističnem okolju uspelo opozoriti na ženski pogled na svet. O tem mi je v pogovoru, po nastopu v Krivi vrbi, dejala: »Mislim, da so bile v preteklosti pisateljice izrazito nevidne, še posebej v Latinski Ameriki. Tudi v Španiji, čeprav malo manj, saj tam nanje vendarle gledajo malce resneje. V Latinski Ameriki pa je vladal poseben fenomen, da je treba literaturo, ki jo pišejo ženske, na vsak način katalogizirati. Pri tem so se uporabljali pojmi feministična literatura, literatura light, romantična literatura in podobno. Vse to kaže, da so ji hoteli odvzeti njeno posebnost in predvsem moč. Najbolj nevarno pri tem je bilo, da so to počeli zelo prikrito, opazilo pa se je pri literarnih kritikah, poročilih o festivalih in podobnem. Po mojem je šlo predvsem za mačistično zapuščino te družbe, ki nikakor ni hotela resno vzeti pisanja žensk in njihove kreativne ustvarjalnosti, čeprav imamo nekaj prav velikih pisateljic. Še danes se v kritiki in akademskih krogih skorajda ne omenja pisateljic, kljub temu da imamo veliko bralcev, kar se vidi tudi na naših bralnih večerih. Vzemite samo primer Isabel Allende. Ni važno, kaj si kdo misli o njenem pisanju, ampak ona v kritiki in akademskih krogih latinskoameriške literature praktično ne obstaja.«

Odprtje razstave Ejti Štih

Po nastopu Gioconde Belli in Grupo Sal Duo bo odprtje razstave del Ejti Štih, ki je leta 2002 med drugim ustvarila diptih iz cikla Novi svetniki z naslovom Srečanje dveh svetov. Na njem lahko vidimo prestrašene bolivijske Indijance, ki jih napadajo ljudje s transparenti blagovnih znamk kot so McDonalds, MTV, CNN in druge. Tudi Giocondi Belli ta problematika ni tuja. Ravno v teh časih skupaj z nekaterimi drugimi nikaragovskimi intelektualci svet opozarja, da hoče skorumpirana nikaragovska vlada s pomočjo Kitajcev zgraditi kanal med Atlantikom in Pacifikom, s katerim bi uničili velik del narave, predvsem pa jezero Nikaragva, po katerem bi plule velike tovorne ladje. Ta njena prizadevanja so lahko opomin tudi nam, da se zavemo, kakšen biser imamo na Bledu in kako pomembno ga je očuvati.