Omar in Tomo

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 26. junij 2015 / 09:02

Sredi junija je v Johannesburgu zasedal vrh Afriške unije in takrat nas je dosegla novica, da je južnoafriško sodišče izdalo začasno prepoved, s katero naj bi preprečilo sudanskemu predsedniku izhod iz države … Pa ga ni.

Državljan Evrope 2015

V začetku junija smo izvedeli, da bosta med izbranci za nagrado državljan Evrope 2015 (European citizen's prize) spet dva »naša«, pisatelj Drago Jančar in mednarodni aktivist in človekoljub Tomo Križnar, gorenjski rojak. Prejela jo bosta oktobra na slovesnosti v Evropskem parlamentu, in sicer iz rok predsednika Martina Schulza. (Naj spomnim: lani sta nagrado dobila Spomenka Hribar in Alojz Rebula.) Evropski parlament to nagrado podeljuje od leta 2008, namenjena je posameznikom ali skupinam, ki so si še zlasti prizadevali za vzajemno razumevanje in tesnejše povezovanje narodov Evropske unije, bili aktivni na področju čezmejnega sodelovanja ali se vsakodnevno ukvarjali z uresničevanjem načel evropske listine temeljnih pravic v praksi. Ko je Tomo izvedel za novico, nam je poslal naslednje sporočilo. »Takoj, danes, ne jutri, potrebujemo novo politiko do žrtev klimatskih sprememb in vojn za nadzor naravnih virov v Afriki, še posebno v Sahelu in konkretno v Sudanu, kjer je bila na 'demokratičnih volitvah' ravnokar ponovno 'izvoljena' vojaška islamska fundamentalistična hunta Omarja Bashirja, za katerim je Mednarodno sodišče v Haagu že leta 2011 izdalo tiralico z obtožnico, da je kriv genocida v Darfurju. Množice beguncev pred žejo, lakoto, nasiljem in vsesplošno brezupnostjo, ki bežijo po avtocesti čez Saharo in Sredozemsko morje in se na najbolj dramatične načine utapljajo na našem pragu in so končno javno izpostavljene tudi v naših medijih, nam sporočajo, da zunanja politika EU ne sme več podpirati lokalnih elit v Afriki, s katerimi si evropski koristolovci in vojni dobičkarji delijo fantastične dobičke. In da moramo takoj, danes, ne jutri, začeti podpirati soljudi, domačine, staroselce, da jim bo omogočeno ostati doma in se preživljati z delom svojih rok in angažiranjem svojih potencialov in kapacitet, ne pa da so v boju za golo preživetje prisiljeni bežati v njim tuje in neprijazno okolje, v naše breme in slabo vest in vse bolj prisotne občutke ogroženosti in destabilizacije, ki načenja 'cono udobja', podobno kot je nekoč prej Rimski imperij. Tej katastrofalni politiki se somišljeniki zoperstavljamo s produkcijo dokumentarnih filmov (Nuba, čisti ljudje, Dar Fur – Vojna za vodo, Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana …) in z vzgajanjem in z opremljanjem domačinov z digitalno tehnologijo in s satelitskimi povezavami na svetovni splet, kar jim omogoča, da sami kričijo na pomoč. Zadnje dve leti pa tudi s cenenimi droni z nameščenimi kamerami in lobiranjem za razglasitev področij z najbolj bogato kulturno dediščino, ki seveda ni materialna, ampak jo vsak lahko opazi v staroselskih vrednotah sobivanja in sožitja v danih naravnih okoljih na žrtvenikih sveta, za neke vrste 'transnacionalne naravne parke', ki utegnejo rešiti staroselske družine, podobno kot rešujejo združbe goril in slonov v bolj varnih predelih Afrike. Za uresničitev te ideje naša civilna pobuda potrebuje čim širšo podporo še občutljivih in dobronamernih prebivalcev Evropske Unije.« Tomo, podpiramo tvoja prizadevanja, to je najmanj, kar lahko storimo. Lahko naredimo še kaj več?

Baširja sploh niso prijeli

»Sodišče v Južnoafriški republiki je izdalo začasno prepoved odhoda iz države sudanskemu predsedniku Omarju Al Baširju, ki je na vrhu Afriške unije v Johannesburgu.« Tako se je glasila novica, objavljena 14. junija. A že naslednjega dne je sledil hladen tuš: Al Bašir je zapustil JAR, še preden je tamkajšnje sodišče odločilo v zvezi z zahtevo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) po njegovi aretaciji. Ko sem to prebiral, sem se spomnil na Toma Križnarja in na gornje sporočilo. A korenine zla so globlje, kot si mislimo. Al Bašir je vojni zločinec, glavni krivec za humanitarno katastrofo v zahodni sudanski pokrajini Darfur, kjer je bilo po neuradnih podatkih OZN ubitih več kot 300 tisoč ljudi, dva milijona in pol pa jih je zapustilo svoje domove. Kje je tu pravica?

Novi županji Madrida in Barcelone

Majske lokalne volitve v Španiji so pretresle politično sceno; za županji Madrida in Barcelone sta bili izvoljeni kandidatki nove levice, ki obljubljata drugačno vladanje. »Zdaj smo v službi prebivalcev Madrida. Vladati želimo tako, da poslušamo.« Tako Manuela Carmena, 71-letna nekdanja vrhovna sodnica in nova županja Madrida. »Neenakopravno mesto je negotovo mesto.« To pa je izjava 41-letne Ade Colau, nove županje Barcelone. Zaslovela je, ko se je zavzemala za pravice lastnikov stanovanj, ki so jih prisilno izseljevali … Eppur si muove.