Nekoč neodvisni, danes negotovi
Bojan Požar, lastnik Požareporta, naj bi za kar 44 blagovnih znamk nekdanjih Delo Revij odštel štiri milijone evrov. Med njimi so tudi tako znane revije, kot so Lady, Obrazi, Jana in Stop. Le nekaj dni za njegovim nakupom je idrijska delniška družba FMR za časopis Delo, Slovenske novice in njihovo tiskarno plačala 7,3 milijona evrov. Na tem mestu je treba dodati še podatek, da je bilo Delo v času prve vlade Janeza Janše vredno veliko več. Tedaj ga je Pivovarna Laško kupila za več kot 90 milijonov evrov.
Ker sem svojo novinarsko pot začel kot štipendist Dela in nato v tem največjem slovenskem dnevniku slabo desetletje tudi »združeval delo«, me vedno zanima, kaj se dogaja s tem nekoč tako zelo vplivnim in uglednim časopisom. Delo je namreč nekdaj imelo veliko moč. Dopisnike je imelo po svetu in izhajalo v petih različnih izdajah. Prvo so v Ljubljani na železniški postaji bralci lahko kupili že zvečer, saj je takrat začela svojo pot proti Prekmurju in mariborski okolici. V zadnjo, ljubljansko izdajo, pa so lahko dežurni uredniki vključili najaktualnejše novice, se pravi tiste, ki so se zgodile nekje med deseto uro zvečer in tretjo zjutraj. Lahko pa so tudi marsikaj popravili. Poznam kar nekaj primerov, ko je bilo treba po prvi izdaji ustaviti tiskanje časopisa in iz njega metati politiki neprimerne članke ali črtati njihove dele. Prva izdaja Dela namreč ni šla le proti Prekmurju in Mariboru, ampak še prej k vodilnim slovenskim politikom, ki so s tem lahko izvajali prefinjeno cenzuro.
Danes je Delo veliko tanjše in predvsem manj vplivno, saj se je tudi naklada drastično znižala. Naročnikov je vse manj, zmanjšuje pa se tudi število bralcev, saj nove generacije ne prisegajo več na tiskane medije in svoje potrebe po informiranju zadoščajo na spletu, kjer je danes res mogoče najti prav vse.
Zaskrbljenost slovenskih novinarskih strokovnjakov in samih uslužbencev Dela ob najnovejši prodaji je zato razumljiva. Zadržke je čutiti iz izjav vodstva aktiva novinarjev Dela, sveta delavcev in tudi Društva novinarjev Slovenije. Novi lastnik je velika neznanka, predvsem pa zanj velja, da v novinarstvu in publicistiki nima nobenih izkušenj. Verjetno si s tem nakupom ne bo ravno povečal kapitala. Je možno, da je v ozadju spet del slovenske politike, ki še vedno meni, da mora imeti v rokah največji slovenski dnevnik? Odgovori na to bodo prišli v bližnji prihodnosti, saj pozorni bralci zelo hitro opazijo, kdaj mediju niso več najpomembnejši oni, ampak nekdo drug.
Delo se je v zgodovini žal bralcem res izneverilo in ljudje so hitro pozabili, da so v tem časopisu nekoč izhajali teksti, ki so predstavljali resen izziv tedanjemu enostrankarskemu sistemu in tlakovali pot v današnjo družbo. Časopis si je s tem pridobil velik ugled in z njim preživel prvi naskok politike na njegovo neodvisnost. Potem pa so se politiki premeteno povezali z gospodarstvom, dosegli zasedbo časopisa, a ga hkrati s tem obsodili na njegovo hiranje.