Zbornica ne zastopa le interesov velikih kmetov

»Čeprav v zborničnih organih prevladujejo veliki kmetje, zbornica ne zastopa le njihovih interesov,« pravi Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, v pogovoru ob 15-letnici ustanovitve zbornice.

Maja je minilo petnajst let od ustanovitve kmetijsko gozdarske zbornice. Je zbornica danes po vaši oceni dober zastopnik slovenskega kmetijstva?

»Slovenija je z zbornico vsekakor dobila močnega zastopnika kmetijskih interesov, vendar pa so ocene o njeni vlogi različne. S terena slišimo tudi mnenja, da se premalo vključuje v reševanje problemov. Predvsem mali kmetje imajo pogosto občutek, da preveč zastopamo velike kmete. To ne drži. V zborničnih organih resda prevladujejo kmetje z večjim obsegom pridelave, vendar dobivamo pobude tudi iz kmetijskih strokovnih služb, ki zaznavajo na terenu tudi probleme manjših kmetov.«

V kmetijsko gozdarski zbornici je članstvo še obvezno, a nekatere zbornice so že prešle na prostovoljno članstvo. Kaj bi to pomenilo za »vašo« zbornico?

»V zbornici smo se s tem vprašanjem že ukvarjali, saj je bilo doslej že več predlogov za spremembo zakona in za prehod na prostovoljno članstvo. Z ukinitvijo obveznega članstva bi se število članov zanesljivo občutno zmanjšalo, zbornica bi po osipu članstva zastopala le interese skupine kmetov, s tem pa država ne bi več imela reprezentativnega partnerja.«

Pred kratkim se je končala »subvencijska« kampanja. Kako bi jo ocenili?

»Zbornica je s pomočjo kmetom pri elektronskem izpolnjevanju in oddaji zbirnih vlog svoje delo dobro opravila. Nekaj težav je sicer bilo, a glede na številne spremembe in novosti v primerjavi s prejšnjimi leti je bilo zapletov dokaj malo. Upam, da bodo aktivnosti tudi naprej potekale uspešno vse do končnega cilja, to je do izplačila denarja.«

Letos je pri ukrepih kmetijske politike veliko sprememb. V katerih kmetijskih dejavnostih bodo ob izplačilih »subvencij« bolj zadovoljni, v katerih manj?

»Na to vprašanje je zdaj še zelo težko odgovoriti, že ob reformi kmetijske politike pa smo ocenjevali, da se bodo zmanjšala plačila kmetijskim gospodarstvom, ki so imela v preteklosti visoke plačilne pravice na račun visokih zgodovinskih plačil. Pravo sliko nam bodo pokazale šele odločbe o izplačilih.«

Kaj bo reforma prinesla Gorenjski, kjer je glavna kmetijska dejavnost govedoreja in visok delež hribovskega kmetijstva?

»Ocenjujemo, da se bodo neposredna plačila zmanjšala kmetijam z intenzivno prirejo mleka, verjetno pa tudi kmetijam, ki redijo krave dojilje.«

Ukrep Kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP) se zdi precej zapleten. So se ga kmetije »ustrašile«?

»Po prvih podatkih se je v ukrepe na področju poljedelstva vključilo približno toliko kmetij kot v prejšnjem programskem obodbju, v ukrepe na področju sadjarstva in vinogradništva približno tretjina kmetij preteklega obdobja, preseneča pa zelo skromen odziv za vključitev v ukrepe na področju travinja, kjer sta glavni zahtevi opustitev siliranja trave oz. opustitev košnje na določenem deležu travnika.«

V ponedeljek, 25. maja, je potekel rok za zbiranje najmanj pet tisoč podpisov volivcev za spremembo dveh zakonov – o dohodnini in o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Ste zbrali dovolj podpisov?

»Zbrali smo jih dovolj, pri tem so se izkazali tudi gorenjski kmetje. Zakonska predloga smo že vložili v državni zbor. V zbornici upamo, da bo tudi parlament prepoznal probleme kmetov in spremembe zakonov podprl. V zakonu o dohodnini predlagamo ukinitev praga (7500 evrov) za prehod v obvezno vodenje knjigovodstva na kmetijah, znižanje obdavčitev zelenih plačil in izključitev obdavčitve plačil za mlade kmete. V zakonu o skladu predlagamo spremembo sestave sveta sklada, v katerem naj bi zagotovili vpliv uporabnikov kmetijskih zemljišč, ter drugačen način oddajanja zemljišč v zakup v primeru, ko se za isto zemljišče potegujejo enakovredni prednostni upravičenci. Sklad se v takih primerih odloča za licitacijo, v zbornici pa menimo, da glavni kriterij ne more biti denar in da je treba postaviti drugačna merila.«

V pripravi je tudi spremba zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka ...

»Delovna skupina za pripravo novega koncepta je o tem že večkrat razpravljala, med obiskom v Avstriji pa se je seznanila z avstrijskim modelom obdavčitve kmetijstva. Koncept smo že oblikovali, za nadaljevanje dela potrebujemo nekatere podatke. V skupini smo enotnega mnenja, da mora davek odražati dejanski dohodek na zemljišču. Sistem obdavčitve mora biti enostaven, v primeru višjega davka pa mora biti obdavčitev zelo postopna.«

Slovenija se pripravlja na uvedbo davčnih blagajn. Jih bodo morale uvesti tudi kmetije, ki na primer na mesec v okviru dopolnilne dejavnosti prodajo le za sto evrov izdelkov?

»Ko je vlada še pripravljala zakon, naših predlogov ni upoštevala, zdaj upamo le, da jih bo parlament. V zbornici predlagamo, da bi takšne kmetije, kot jih omenjate, izvzeli iz zakona in da bi tiste, ki imajo na leto manj kot 7500 evrov dohodka ali izdajo na leto manj kot petsto računov, še naprej lahko izdajale račune iz vezane knjige računov. Če država teh kmetij ne bo izvzela iz sistema elektronskega potrjevanja računov, bodo marsikje raje opustili dejavnost, kot da bi investirali v davčne blagajne.«

Aprila je bil v javni obravnavi zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti. Kakšne pripombe je na zakon dala zbornica?

»Zbornica se zavzema za to, da bi tudi kmetje lahko sodelovali pri upravljanju in izvajanju del v državnih gozdovih. To bi bil lahko dodatni dohodek predvsem za hribovske in gorske kmetije.«

Zasebni lastniki gozdov sekajo (bistveno) manj, kot bi lahko po gozdno-gospodarskih načrtih. Kako bi v zbornici spodbudili posek?

»Posek je vedno odvisen od ekonomike, lahko pa bi ga spodbudili tudi z ekonomskim svetovanjem, s povezovanjem med lastniki, s skupnim nastopom na trgu ... Morda bi nam bila lahko za vzor Avstrija, kjer so se lastniki organizirali in upravljajo tudi gozdove tistih posestnikov, ki sami za to niso zainteresirani ali usposobljeni.«

Za konec pogovora še vprašanje: koliko ste ob delu na zbornici še lahko kmet na domači kmetiji na Brodu v Bohinju?

»Kmet po duši sem vedno, pa tudi dejansko sem kmet – zjutraj, še pred odhodom v službo, zvečer, če se mi le službene obveznosti predolgo ne zavlečejo, pa ob koncu tedna, med dopustom ... Če sam kmetuješ in tudi sam spoznavaš probleme v kmetijstvu, jih lahko bolje presojaš in lažje iščeš rešitve.«