Na večeru zamejske literature je svojo poezijo bral tudi Ivan Klarič s Koroške.

Prva noč zamejske literature

Pred farno dvorano v Selah so v nedeljo, 26. aprila, odkrili spomenik selskim žrtvam nemškega nacionalsocializma, ki sta ga izdelala Valentin Oman in Hanzi Čertov. Spomenik bo spominjal tudi na 13 Selanov in okoličanov, ki so jih 29. aprila leta 1943 obglavili v Sivi hiši deželnega sodišča na Dunaju. Slovenski študentje na Dunaju so na kraju zločina včeraj pripravili spominsko svečanost.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je bil edina državna ustanova, ki se je v četrtek, 23. aprila, pridružila slovenski kulturni akciji Noč knjige. Urad je zvečer odprl vrata in gostil literate iz zamejstva, ki so v sproščenem vzdušju brali svoja pesniška in leposlovna dela. »Nocoj naj se tu pesni, piše, bere in razmišlja,« je dejal v pozdravni besedi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Opozoril je na pomen slovenske kulture zunaj meja slovenske države. Za stvari, ki se nam doma zdijo samoumevne, se je treba na tujem trdo boriti. Obiskovalci večera, ki smo prišli kot poslušalci, smo prejeli lističe, na katerih so bile zapisane besede znanih slovenskih zamejskih in izseljenskih literatov, ki smo jih lahko, če smo se tako odločili, pred občinstvom tudi prebrali. Večer zamejske besede sta nagovorila tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina in generalna sekretarka slovenskega Unesca Marjutka Hafner.

V prijetnem večeru smo slišali marsikaj zanimivega in poučnega. Katalin Hirnok je v porabskem narečju prebirala zgodbe iz Porabja. Svoje misli je brala pisateljica in prevajalka Evelin Umek. Ivan Klarič, ki je poznan tudi kot snemalec in filmski ustvarjalec, je pesnil po Koroško. Emil Zonta iz okolice Buzeta na Hrvaškem je prebiral zgodbe iz svojega kraja, ki je bil nekdaj čisto slovenski, pa je zaradi nespametnih dejanj nekaterih tedanjih slovenskih politikov prišel v roke sosedov, vendar je prava istrska slovenska beseda tam še živa. Emil je posnel in rešil pozabe številne ljudske pesmi iz tega dela Istre.

Udeleženci večera, ki naj bi postal tradicionalen, so se poklonili spominu na tržaškega režiserja, gledališkega pedagoga in književnika Sergija Verča, ki je umrl prav na ta dan. V njegov spomin so prebrali odlomek iz enega od njegovih literarnih del.

V Žvabeku/Schwabegg v občini Suha/Neuhaus v Podjuni so v soboto, 25. aprila, odprli Hišo kulture. S tem so počastili tudi 105. obletnico delovanja domačega Katoliškega kulturnega društva Drava. Odprtja so se udeležili visoki gostje: predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer, koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in župan občine Suha Gerhard Visotschnig.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 13. avgust 2021 / 09:40

Balinarji na peteroboju

Danes se na Miljah pri Kranju začenja balinarski peteroboj ABC, na njem pa se bo predstavila močna domača moška balinarska reprezentanca.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:41

Obnovljeni prostori za dementne stanovalce

Stanovalka oddelka Mozaik Ana Tavčar je v družbi predsednice sveta zavoda in direktorice Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka prerezala trak obnovljenega oddelka.

Naklo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:39

Preplet sv. Jakoba in Franca Pirca

Šestnajsti Pirčevi dnevi so gostili dva poznavalca svetega Jakoba in dva poznavalca Franca Pirca, ob tej priložnosti so tudi blagoslovili novo informacijsko tablo pred cerkvijo sv. Jakoba v Podbrezjah...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:35

Nagradili najboljše tuje vlagatelje

Javna agencija Spirit Slovenija je letos kar tri od štirih priznanj za najboljše tuje investitorje podelila gorenjskim podjetjem, z Gorenjsko pa je povezana tudi četrta nagrada.

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:29

»Krepek sprehod« po divjinski Apalaški poti

Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot. Divjinska pot skozi štirinajst ameriških zveznih držav prek Apalaškega hribovja je dolga 3500 kilometrov in ima kar 142 kilometrov vzponov...

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:27

Kalanušar je potoval čez pol celine

Na odmevnem spominskem večeru v Stari Loki so predstavili Spominski zapisnik avstrijskega ujetnika v Rosiji, kot ga je v spomin na veliko svetovno vojsko od leta 1915 do 1918 zapisal Jože Žagar, Kalan...