Na večeru zamejske literature je svojo poezijo bral tudi Ivan Klarič s Koroške.

Prva noč zamejske literature

Pred farno dvorano v Selah so v nedeljo, 26. aprila, odkrili spomenik selskim žrtvam nemškega nacionalsocializma, ki sta ga izdelala Valentin Oman in Hanzi Čertov. Spomenik bo spominjal tudi na 13 Selanov in okoličanov, ki so jih 29. aprila leta 1943 obglavili v Sivi hiši deželnega sodišča na Dunaju. Slovenski študentje na Dunaju so na kraju zločina včeraj pripravili spominsko svečanost.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je bil edina državna ustanova, ki se je v četrtek, 23. aprila, pridružila slovenski kulturni akciji Noč knjige. Urad je zvečer odprl vrata in gostil literate iz zamejstva, ki so v sproščenem vzdušju brali svoja pesniška in leposlovna dela. »Nocoj naj se tu pesni, piše, bere in razmišlja,« je dejal v pozdravni besedi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Opozoril je na pomen slovenske kulture zunaj meja slovenske države. Za stvari, ki se nam doma zdijo samoumevne, se je treba na tujem trdo boriti. Obiskovalci večera, ki smo prišli kot poslušalci, smo prejeli lističe, na katerih so bile zapisane besede znanih slovenskih zamejskih in izseljenskih literatov, ki smo jih lahko, če smo se tako odločili, pred občinstvom tudi prebrali. Večer zamejske besede sta nagovorila tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina in generalna sekretarka slovenskega Unesca Marjutka Hafner.

V prijetnem večeru smo slišali marsikaj zanimivega in poučnega. Katalin Hirnok je v porabskem narečju prebirala zgodbe iz Porabja. Svoje misli je brala pisateljica in prevajalka Evelin Umek. Ivan Klarič, ki je poznan tudi kot snemalec in filmski ustvarjalec, je pesnil po Koroško. Emil Zonta iz okolice Buzeta na Hrvaškem je prebiral zgodbe iz svojega kraja, ki je bil nekdaj čisto slovenski, pa je zaradi nespametnih dejanj nekaterih tedanjih slovenskih politikov prišel v roke sosedov, vendar je prava istrska slovenska beseda tam še živa. Emil je posnel in rešil pozabe številne ljudske pesmi iz tega dela Istre.

Udeleženci večera, ki naj bi postal tradicionalen, so se poklonili spominu na tržaškega režiserja, gledališkega pedagoga in književnika Sergija Verča, ki je umrl prav na ta dan. V njegov spomin so prebrali odlomek iz enega od njegovih literarnih del.

V Žvabeku/Schwabegg v občini Suha/Neuhaus v Podjuni so v soboto, 25. aprila, odprli Hišo kulture. S tem so počastili tudi 105. obletnico delovanja domačega Katoliškega kulturnega društva Drava. Odprtja so se udeležili visoki gostje: predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer, koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in župan občine Suha Gerhard Visotschnig.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / / 14:36

Kaj po Adrii?

V teh dneh je žalostni konec sklenil še en nekdanji ponos slovenskega gospodarstva, Adria Airways. V svoji 58-letni zgodovini je šla družba skozi več težavnih obdobij; država je vanjo vlož...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:54

Kepic spet zanikal krivdo

Upokojeni Milan Kepic tudi v drugem kazenskem postopku zavrača očitke tožilstva, da je pri gradnji hotelskega in medicinskega centra Drnča v Dvorski vasi ogoljufal dobavitelje in izvajalce del.

Bled / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:27

Na Bledu bi gradili oskrbovana stanovanja

Na območju nekdanjih Vezenin na Bledu naj bi med drugim zgradili tudi naselje luksuznih stanovanj, prilagojenih starejšim osebam.

Razvedrilo / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:25

Reboljade

Letos se je v Šmartnem v Tuhinju odvila že triindvajseta Reboljada, srečanje rodbine Rebolj iz Kranja. Njihova 96-letna Lidija Rebolj, ki bi jo lahko poimenovali kar mama Reboljad, se srečanj in sploh...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Pri 86 letih živi kot mladenič

Starosta slovenskega alpinizma, skoraj 86-letni Rado Kočevar z Jesenic je obujal spomine na alpinistične dosežke v prvih povojnih letih. Čeprav je že krepko zakorakal v deveto desetletje življenja, pa...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Z ruske fronte se je vrnil brez noge

Stoletnica začetka prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo letos, obuja številne zgodbe tedanjih vojakov. Eno takšnih o svojem očetu Valentinu Balantiču iz Kamnika nam je zaupala tudi bralka Štefka Mih...