Na večeru zamejske literature je svojo poezijo bral tudi Ivan Klarič s Koroške.

Prva noč zamejske literature

Pred farno dvorano v Selah so v nedeljo, 26. aprila, odkrili spomenik selskim žrtvam nemškega nacionalsocializma, ki sta ga izdelala Valentin Oman in Hanzi Čertov. Spomenik bo spominjal tudi na 13 Selanov in okoličanov, ki so jih 29. aprila leta 1943 obglavili v Sivi hiši deželnega sodišča na Dunaju. Slovenski študentje na Dunaju so na kraju zločina včeraj pripravili spominsko svečanost.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je bil edina državna ustanova, ki se je v četrtek, 23. aprila, pridružila slovenski kulturni akciji Noč knjige. Urad je zvečer odprl vrata in gostil literate iz zamejstva, ki so v sproščenem vzdušju brali svoja pesniška in leposlovna dela. »Nocoj naj se tu pesni, piše, bere in razmišlja,« je dejal v pozdravni besedi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Opozoril je na pomen slovenske kulture zunaj meja slovenske države. Za stvari, ki se nam doma zdijo samoumevne, se je treba na tujem trdo boriti. Obiskovalci večera, ki smo prišli kot poslušalci, smo prejeli lističe, na katerih so bile zapisane besede znanih slovenskih zamejskih in izseljenskih literatov, ki smo jih lahko, če smo se tako odločili, pred občinstvom tudi prebrali. Večer zamejske besede sta nagovorila tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina in generalna sekretarka slovenskega Unesca Marjutka Hafner.

V prijetnem večeru smo slišali marsikaj zanimivega in poučnega. Katalin Hirnok je v porabskem narečju prebirala zgodbe iz Porabja. Svoje misli je brala pisateljica in prevajalka Evelin Umek. Ivan Klarič, ki je poznan tudi kot snemalec in filmski ustvarjalec, je pesnil po Koroško. Emil Zonta iz okolice Buzeta na Hrvaškem je prebiral zgodbe iz svojega kraja, ki je bil nekdaj čisto slovenski, pa je zaradi nespametnih dejanj nekaterih tedanjih slovenskih politikov prišel v roke sosedov, vendar je prava istrska slovenska beseda tam še živa. Emil je posnel in rešil pozabe številne ljudske pesmi iz tega dela Istre.

Udeleženci večera, ki naj bi postal tradicionalen, so se poklonili spominu na tržaškega režiserja, gledališkega pedagoga in književnika Sergija Verča, ki je umrl prav na ta dan. V njegov spomin so prebrali odlomek iz enega od njegovih literarnih del.

V Žvabeku/Schwabegg v občini Suha/Neuhaus v Podjuni so v soboto, 25. aprila, odprli Hišo kulture. S tem so počastili tudi 105. obletnico delovanja domačega Katoliškega kulturnega društva Drava. Odprtja so se udeležili visoki gostje: predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer, koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in župan občine Suha Gerhard Visotschnig.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Plin do konca in avanturam naproti

Več kot 4200 kilometrov, šest držav in osem potovalnih dni - in vse to z motorjem. Klavdija Zorman iz Cerkelj zadnja leta živi svoje sanje in po Evropi potuje s svojo dvokolesno "najdražjo".

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Čezmejno sodelovanje gasilcev

Podnart - Na nedavnem prevzemu novega gasilskega vozila v Podnartu so sodelovali tudi gasilci iz Sel-Borovnice na Koroškem, ki so prišli v Podnart skupaj z županom Sel Engelberto...

Prosti čas / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Le še streljaj od albuma

Ansambel Veseli Gorenjci je tudi minulo nedeljo, ko je razveseljeval obiskovalce na zaključku Čipkarskih dni v Železnikih, dokazal, da si je nadel pravo ime.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Prvi častni občan je Stanko Košir

Najvišje občinsko priznanje - naziv častni občan bo prejel Stanko Košir iz Gozd-Martuljka za ohranjanje izročila Rut.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Je edina možnost zdravnik iz tujine?

Vodja zdravstvenega doma Janko Kersnik dvomi, da bodo v Kranjski Gori dobili tretjega zdravnika.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Na olimpijadi pred skoraj 60 leti

Karel Klančnik, rojen Mojstrančan, je eden tistih, ki je močno zaznamoval zgodovino razvoja skakalnega športa v Gornjesavski dolini.