Kurja črevca za zdravo kožo.

Kurja črevca za izsušeno kožo

Kurja črevca oz. navadno zvezdico le malokdo ceni kot zdravilno zel, za večino je žal le nadležen plevel - kar je precej krivično do črevc, saj jih zemlja obožuje, ker jo varujejo pred izsušitvijo. Pred slednjo varujejo tudi našo kožo.

O kurjih črevcih (Stellaria media), rastlinici z izjemno posrečenim imenom, z nežnim belim cvetom in listi, ki spominjajo na majhne srčke, naše zeliščarske knjige ne govorijo pogosto. Še dobro, da je bil njen velik navdušenec naš največji poznavalec zdravilnih zeli, pater Simon Ašič. Ponekod po Evropi je zelo čislana zdravilna zel. Vsebuje obilico vitamina C, betakaroten oz. provitamin A, magnezij, kalcij ter druge vitamine in minerale. Vse poletje nabiramo lističe in drobne cvetke.

Pomlajevalni plevel

Kurja črevca zaradi protivnetnih in antibakterijskih lastnostih vse bolj pridobivajo sloves. Novejše raziskave naj bi prišle do rezultatov, da je ta plevel izjemno koristna rastlina zoper kožne in težave, ki jih s sabo prinaša staranje. Svetujejo jo zoper gubice in izsušitev kože, zožuje tudi pore. Blagodejna je tudi pri negi rdeče, razdražene in srbeče kože. Ima celo to moč, da blaži ekceme. Vse bolj priljubljena postaja tudi v farmacevtski industriji, kjer je sestavina mnogih krem proti staranju in za nego kože. Ženske jo cenijo tudi kot naravno pomagalo pri osteoporozi. Lahko jo uživamo svežo kot solato, v čaju ali pa v obliki kapljic, ki jih kupimo v lekarni.

Črevca v ljudskem zdravilstvu

»Stiški dohtar«, ki ga imamo Slovenci tako radi in mu zaupamo, pravi, da navadne zvezdice pospešujejo celjenje ran, zdravijo gnojne bule in izpuščaje. Kot čaj v obliki poparka ali rahlega prevretka so izborno zdravilo za zasluzena pljuča, ledvice, mehur in hemoroide. Mehčajo sluz, da se dobro izkašljujemo ter spodbujajo prebavo.

Priprava čaja iz zvezdic

Čajno žličko kurjih črevc prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati pet minut in odcedimo. Če ga pijemo zoper kašelj, ga sladkamo z gozdnim medom. Čaj pijemo topel trikrat na dan po eno skodelico.

Nekaj praktičnih nasvetov

S prevretkom čistimo vnete ali udarjene oči ter zdravimo motno roženico. Lahko pa napravimo tudi obkladke z zeleno rastlino. Malo jo potolčemo in damo na zaprte oči. Navadne zvezdice in kamilice (Matricaria chamomilla), skuhane v oljčnem olju, dajemo kot obkladek na trebuh otrokom pri krčih in napetosti. Pri pljučni zasluzenosti dodamo čaju še trpotec (Plantago lanceolata) in njivsko preslico (Equisetum arvense) ter skuhamo v vinu. Tako je čaj še krepkejši in uspešnejši. Zel, namočena v žganju, služi za natiranje pri revmi, protinu in zbadanju. Nežni listi zeli so odlični za solate in kot dodatki juham in prikuham.

Zel za podplutbe

Silno dobro se črevca izkažejo v obkladkih pri podplutbah po prometnih nesrečah. Sveže ali posušene liste kuhamo v vodi pet minut ter jih nato precedimo. Še toplo zel položimo na podplutbo in povijemo s povojem ali ruto. Obkladek menjamo nekajkrat dnevno, dokler bolečine ne ponehajo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 17. marec 2009 / 07:00

Previdna napoved, odličen izkupiček

Avstrijski Donnersbachwald je ta teden gostil najboljše svetovne padalce, ki so se borili za naslove svetovnih prvakov v paraskiju, slovenska odprava pa se domov vnovič vrača z imenitnim izkupičkom.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / / 13:49

Kranjska zimska tekaška liga se je končala

Petnajsta tekma okoli posestva Brdo je zaključila sedmo sezono priljubljene zimske tekaške lige.

Razvedrilo / / 13:47

Tokrat bolj rekreativno

Najprej smo se ustavili na Lukovici, kjer smo v duhu rekreativnega izleta, ki se nam je obetal, začeli z nekajminutnim jutranjim razgibavanjem, za kar je poskrbel naš Grega. Sledil je obisk Vitanja, k...

Gospodarstvo / / 13:40

Hiša z dušo, vsak predmet s svojo zgodbo

Franci Strupi je v stari hiši in delu hleva uredil čebelarsko-kmečki muzej. Večina predmetov je stara od sto do dvesto let, najstarejši ima letnico 1719.

Razvedrilo / / 13:29

Štirideset na pustni torek

Igor Stare s Spodnjega Brnika je na pustni torek praznoval štirideseti rojstni dan. Dan prej so ga zvečer zaposleni in sosedje presenetili z mlajem, zabava in veselje pa sta si potem sledila vse do so...

Kronika / / 13:16

Najhitrejši so bili zaloški gasilci

Na šestem Memorialu Tomaža Plevela v Cerkljah se je v spajanju sesalnega voda in vaji z motorno brizgalno pomerilo kar 450 gasilcev iz vse Slovenije.