Anton Komat, Potniki na ladji norcev, samozaložba, Domžale, 2014, 462 strani, 24,90 evra, anton.komat@gmail.com

Potniki na ladji norcev

»Kdo je pravzaprav lastnik semen starih sort oziroma genskih virov rastlin? Je dedna snov naravni vir, kot so nafta, rudnine, voda ali les? Je lahko predmet patentne lastnine, kontrole in prodaje? Ali pa je skupna lastnina (dobrina) naroda? Če velja patentna pravica, je to legalizirano gensko piratstvo, ki prinaša monopolni profit, medtem ko kmetje, vrtnarji, vrtičkarji in države, torej 'žrtve', ne pridobijo ničesar. Ali so semenarske korporacije upravičene do dobičkov, ki jih ustvarjajo s patentiranjem in prodajo nakradenih semen? Ali smo pozabili, kako so nam farmacevtske korporacije ukradle zdravilne rastline in si prigrabile monopol, da jih lahko kupimo le še v lekarnah? Ali smo kot fotokopije razmnoženi v bedaste potrošnike, ki ne vidijo, kaj se dogaja? Naši predniki so tisočletja sobivali z rastlinami, te so jih hranile, oblačile in zdravile. To je bil simbiotski odnos med rastlinami in ljudmi in se je razvijal kot koevolucija. Iz tega sobivanja se je razvilo kultiviranje rastlin, njihove pridelave in predelave, razvila se je kultura prehranjevanja z vsemi recepti za pripravo hrane in z vsem obredjem pri skupni mizi. Rezultat na fizični ravni je prelepa tradicionalna slovenska kulturna krajina, ki jo danes uničujemo in spreminjamo v 'hamburgersko' pokrajino. Če bomo izgubili semena, bomo izgubili prehransko suverenost. Kaj pomagata kmetu 200 ha velika posest in traktor z 200 KS, če nima svojih semen? Potem je bolje, da si natakne bejzbolsko čepico z napisom Monsanto, morda bo dobil celo popust pri gensko spremenjenih semenih. Dal sem pobudo državnemu svetu, da poda predlog spremembe ustave v DZ: 'Voda in komunalna ureditev sta temeljni človekovi pravici. Voda je javna in skupna dobrina državljanov Slovenije.' Semena preživetja pa dobijo samo preko mojega trupla.«

Anton Komat (1951) je že dvajset let, od izida knjige Pesticidi, ubijalci življenja (1995), eno najbolj prepoznavnih imen med slovenskimi naravovarstveniki. Po statusu je »svobodni raziskovalec«, po dometu svojih raziskovanj in objav se upravičeno podpisuje tudi kot »biozof«, okoljski modroslovec. Gornji odlomek je iz knjige, v kateri je zbral kolumne v reviji Jana in je na Slovenskem knjižnem sejmu 2014 prejela nagrado za najboljšo slovensko poslovno knjigo. Avtor, ki je svojo mladost preživel ob Ljubljanskem barju in zdaj živi v Domžalah, mi jo je podaril ob nedavnem srečanju v tem mestu na gorenjskem vzhodu … Priporočam jo kot okoljski brevir.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 18. maj 2008 / 07:00

Pisni dogovor s sosedi

Evropska komisija je prejšnji teden obvestila Slovenijo, da lahko nadaljuje s sprejemanjem zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z drugimi kmetijskimi rastlinami.

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 5. junij 2014 / 13:34

Matevž »izgubil očetovstvo«

Na sojenju Matevžu Logarju iz Podvrha zaradi nezakonitega zadrževanja rjavega medveda je pričal obtoženčev oče in skušal čim bolj razbremeniti sina.

Šport / četrtek, 5. junij 2014 / 13:28

Primožič drugi na Madžarskem

Na 212 kilometrov dolgem teku okoli Blatnega jezera na Madžarskem je gorenjski ultramaratonec Lojze Primožič zaostal le za rekorderjem in zmagovalcem Ivanom Cudinom.

Bled / četrtek, 5. junij 2014 / 13:27

Trikotničarka pod nadzorom

Več kot sto potapljačev se je v soboto že 21. leto zapored lotilo čiščenja dna in obrežja Blejskega jezera.

Škofja Loka / četrtek, 5. junij 2014 / 13:25

Prispevek se jim zdi previsok

Iniciativa za pravični komunalni prispevek v občini Škofja Loka nasprotuje višini komunalnega prispevka, kakršnega za priključitev na kanalizacijo z odlokom predlaga občina.

Razvedrilo / četrtek, 5. junij 2014 / 13:20

Pol stoletja pozneje

Ob petdesetletnici mature so se srečali trije razredi takratne Gimnazije v Kranju – 4.a, b in c – gimnazijci, ki so maturirali leta 1964. Na slavnostno srečanje so nekateri prišli tudi iz tujine, saj...