Spoštovanje, zaupanje, spremembe in napredek

Pred dnevi so na POP TV objavili zanimiv prispevek o tem, kako je bila Steklarna Hrastnik še pred petimi leti tik pred propadom, saj je imela več kot tri milijone evrov izgube, danes pa ima štiri milijone evrov dobička. Okoli 700 zaposlenih je bilo nekoč utrujenih, prestrašenih in brez volje, danes pa so to zadovoljni delavci, ki z veseljem prihajajo v službo. Direktor podjetja Andrej Božič je pojasnil, kaj se je zgodilo. V svoji karieri je reševal že nekaj podjetij in na začetku se je držal znane ameriške formule, ki narekuje zmanjševanje stroškov z nižanjem plač, odpuščanjem in dodatnim obremenjevanjem zaposlenih delavcev, potem pa je ugotovil, da so to le kratkoročne rešitve, ki se na dolgi rok ne splačajo. Zato je ob prevzemu Steklarne Hrastnik kot enega prvih predlogov lastniku predlagal povečanje plač zaposlenim. Predvsem tistim z najnižjimi osebnimi dogodki. Pravi, da je bil to za lastnika pravi šok, a je predlog vseeno upošteval. Povišati plače v situaciji, ko se podjetje nahaja v milijonski izgubi, je res junaško dejanje. Ampak Božič pojasnjuje, da je spoštovanje vseh zaposlenih bistvo vodenja podjetja. Iz spoštovanja nastane boljši odnos in ta rodi zaupanje. Šele z zaupanjem je mogoče narediti tudi spremembe. »Sprememb ne moreš izvajati, če ti ljudje ne zaupajo«, pravi direktor steklarne, ki je vedel, da ima podjetje 150-letno tradicijo, v kateri je ogromno znanja, tega pa je škoda izgubiti.

Primerov, kot je ta s Steklarno Hrastnik, na žalost pri nas, pa tudi širše, ni veliko. Prehod iz socializma v kapitalizem je bil krut in je marsikomu razbil sanje o boljši prihodnosti, saj se je zdaj že pokazalo, da je bila prihodnost boljša le za ozek krog ljudi, razlike med bogatimi in revnimi pa so se samo še povečale.

V novi družbi je skoraj popolnoma izginil občutek do ljudi v stiski, še posebej do tistih, od katerih družba nima več kaj veliko pričakovati. To dovolj dobro kaže primer hiše hospica, v kateri so oskrbovali na smrt bolne v zadnjem obdobju življenja. Hiša, ki jo je vodilo slovensko društvo Hospic, je bila svojevrsten projekt, ker pa društvo ni bilo registrirano za opravljanje zdravstvene dejavnosti, do konca leta 2010 ni dobivalo za to predvidenih sredstev iz državne blagajne. V zadnjih dneh naj bi ministrstvi za delo in za zdravje vendarle našli »sistemsko rešitev«, saj bodo v okviru nacionalnega programa socialnega varstva pripravili javni razpis za možnost oskrbe na smrt bolnih v zadnjem obdobju življenja. Nanj se bo med drugimi lahko prijavilo tudi društvo Hospic.

Primera reševanja Steklarne Hrastnik in društva Hospic na prvi pogled nimata mnogo skupnega, predvsem pa izrazito odstopata od pravil sodobnega kapitalizma. Toda tako kot je bilo zaradi stoletja in pol nakopičenega znanja smiselno reševati steklarno, je treba dostojno poskrbeti tudi za ljudi, ki so prispevali svoj delež k razvoju družbe. Če bomo malomarni do njih, bo kapitalizem hitro udaril tudi po tistih, ki so zdaj na vrhuncu ustvarjalnosti.