Najrevnejšim bi dolg odpisali

V poslanski skupini Združene levice (ZL) so pripravili osnutek zakona o enkratnem odpisu dolga najranljivejšim. Dolžnikom bi tako omogočili nov začetek, upnike pa razbremenili vseh postopkov izdajanja opominov in vlaganja predlogov za izvršbe, obenem pa bi bili deležni davčne olajšave.

Kranj – S predlaganim zakonom v ZL želijo ublažiti socialno krizo in vsaj deloma razbremeniti najranljivejše skupine prebivalstva, to je prejemnike socialne pomoči, brezposelne, upokojence in družine, ki živijo pod pragom revščine. »Z zakonom dajemo pravnim osebam podlago za enkratni prostovoljni odpis dolgov najrevnejšim, za znesek, ki ga bodo odpisale, pa bodo deležne davčne olajšave,« poudarjajo v ZL. Odpis bo možen za osnovne življenjske stroške, kot so ogrevanje, plin, komunalne storitve in najemnine, dopuščajo pa tudi možnost, da se odpišejo dolgovi tudi za nekatere druge storitve, recimo plačilo vrtca ali šolske malice.

Pod pragom revščine tudi vse več otrok

Pod pragom revščine ta čas v Sloveniji živi že 291 tisoč ljudi, od tega 55 tisoč otrok, navaja poslanec ZL Luka Mesec. Zato so po zgledu Hrvaške, Madžarske, Makedonije in Islandije pripravili osnutek zakona, ki po njihovem predstavlja majhen, a nujen korak v smeri spoštovanja načela socialne države in zagotavljanja človeka vredno življenje. Odpis dolga bi omogočili dvema kategorijama prebivalcev, in sicer prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter posameznikom in gospodinjstvom, ki po metodologiji statističnega urada živijo pod pragom revščine. Dolgove bi odpisali v višini največ 1500 evrov. Prepričani so, da je postopek, ki ga predlagajo, dovolj določen, da ne bo prihajalo do zlorab. »Posameznik bo na centru za socialno delo pridobil potrdilo, da je do odpisa upravičen, ki ga bo nato priložil vlogi za odpis. Nadzor nad izvajanjem enkratnega odpisa bo opravljala finančna uprava, ki bo preverjala, ali so pravne osebe odpisale dolgove le tistim, ki so skladno z zakonom do tega upravičeni,« pojasnjujejo v ZL. Za odpis se tako recimo ne bi mogel potegovati nekdo, ki ima več kot eno nepremičnino. Odpisani bodo lahko le dolgovi, ki so zapadli do 31. decembra lani.

Bojazen pred zlorabami

A po besedah sekretarke območnega združenja Rdečega križa Tržič Noel Kavčič je kljub potrdilom centra za socialno delo in bančnim izpiskom včasih zelo težko ugotoviti, kdo res rabi pomoč pri plačilu položnic. »Se je že zgodilo, da so nas opeharili. Obstajajo namreč tudi taki, ki šele nazadnje pomislijo na to, da je treba plačati tudi položnice.« Po njenih izkušnjah se tisti, ki res rabijo pomoč, neradi izpostavljajo. »Ker jim je nerodno, životarijo doma.« Lani so sicer pri plačilu položnic pomagali 19 prosilcem, letos pa že sedmim. »A mi smo res zadnja rešilna bilka, saj za nas to predstavlja ogromen strošek. Lani smo za to namenili več kot dva tisoč evrov,« je še pojasnila Noel Kavčič.

V nekaterih gorenjskih podjetjih in javnih ustanovah, ki bi lahko sodelovale pri odpisu dolgov, smo želeli preveriti, koliko jim posamezniki oziroma gospodinjstva sploh dolgujejo. A so bili nekateri zelo skeptični do razkrivanja teh podatkov, saj se bojijo, da bi to še povečalo število neplačnikov njihovih storitev, sploh takih, ki bi sicer povsem brez težav poravnali zneske na položnicah. V javnem komunalnem podjetju Jeko-in z Jesenic so tako postregli zgolj s podatkom, da so vse terjatve, tudi tiste, ki so zapadle le en dan, na zadnji dan preteklega leta znašale 710 tisoč evrov, leto prej pa 860 tisoč evrov. »Strankam omogočamo, da v primeru plačilne nesposobnosti dolg poravnajo na obroke. To je zanje boljša rešitev, saj jim potem ni potrebno plačevati dodatnih stroškov izterjave,« je pojasnila vodja financ in računovodstva Brigita Leban in dodala, da se terjatev odpiše le pod določenimi pogoji, ko je recimo sodno neizterljiva, če pride do izbrisa podjetja, stečaja, smrti in podobno. Vsekakor pa se jim zdi dobrodošlo, da bi bili v primeru odpisa dolgov upravičeni do davčne olajšave.

Obročno odplačevanje ali odlog plačil

V podjetju Elektro Gorenjska Prodaja že od začetka gospodarske krize zaznavajo povečano plačilno nedisciplino in porast odjemalcev, ki ne poravnavajo redno računov za porabljeno elektriko. Dolžniki, so opozorili, niso samo ljudje v socialni stiski, temveč tudi odjemalci, ki premoženje imajo, vendar preprosto ne spoštujejo pogodbenih zavez. »Ob tem je treba pojasniti, da Elektro Gorenjska Prodaja kot dobavitelj električne energije nima podatka o premoženjskem stanju svojih odjemalcev. Tako tudi ne poznamo razlogov, zaradi katerih pride do neplačil. Če stranke same ne posredujejo podatkov o socialni stiski, se to izkaže šele v postopku izterjave, ki socialno ogroženim osebam še dodatno oteži življenjsko situacijo,« so razložili. Dolgovi posameznih gospodinjskih odjemalcev sicer niso visoki, saj zaradi neplačila relativno hitro pride do ustavitve dobave električne energije. Dolg se tako zameji na največ štiri neplačane račune. Za pomoč odjemalcem v stiski so dodatno usposobili zaposlene, ki odjemalcem predstavijo vrste pomoči, ki so jim na razpolago. V okviru družbe jim recimo omogočijo obročno odplačevanje ali odlog plačil, s čimer jim prihranijo dodatne stroške, ki bi nastali v primeru prekinitve dobave električne energije. »Odjemalcem, ki izkažejo nezmožnost poravnavanja obveznosti, pomagamo pridobiti pomoč tudi pri Centru za socialno delo, Rdečem križu, Karitasu in na občini, kjer imajo stalno prebivališče.« Veliko pozornosti namenjajo tudi oblikovanju ponudbe in ugodnosti, ki odjemalcem pomagajo zmanjšati stroške za elektriko, nudijo pa jim tudi svetovanje, kako znižati porabo električne energije.

Neplačnikov vse več

V Kranjskih vrtcih, v katere je vključenih nekaj več kot 1700 otrok, imajo ta čas okrog 250 neplačnikov oziroma okrog 15 odstotkov, njihovo število pa v zadnjih dveh letih narašča, je pojasnila Marjeta Podpečan iz Kranjskih vrtcev. Njihov skupni dolg znaša skoraj sto tisoč evrov, od tega je v postopku izvršb 32 tisoč evrov neplačane oskrbnine. Povprečni dolg na otroka znaša 403 evre. »V zgoraj navedene zneske niso vštete tožbe za neporavnane zneske oskrbnin za otroke, ki so že izpisani iz vrtca, in sicer v skupni vrednosti 92.500 evrov. Povprečen dolg teh tožb na otroka je 1500 evrov.« Skupaj imajo tako v zavodu za 192.430 evrov neporavnanih obveznosti iz naslova oskrbnin.