Stara ruska velikonočna voščilnica, pred 1917 / Foto: Wikipedija

Ruska velika noč

Pred veliko nočjo nas zanima, kako jo praznujejo drugje po svetu. V Rusiji, denimo, kjer je po revoluciji več kot sedem desetletij niso smeli praznovati, v postkomunistični državi pa je dobesedno vstala od mrtvih …

Hristus vaskrese, vaistinu vaskrese

»Leta 2000 sta se časovno ujeli pravoslavna in katoliško-evangeličanska velika noč. Metropolit Kiril je zahodne Cerkve pozval, naj spremenijo svoje koledarje in ta najpomembnejši datum med kristjani praznujejo skupaj s pravoslavnimi brati. Njegov poziv je naletel na gluha ušesa, čeprav si marsikdo že od srečanja v Alepu v Siriji marca 1997 prizadeva, da bi se velikonočni prazniki časovno uskladili … Ruske ankete ugotavljajo, da pravoslavna cerkev in druge tradicionalne cerkve čedalje bolj vplivajo na tamkajšnje družbeno življenje. Vplivi so zdaj bolj kulturni in manj religiozni. Leta 2002 so veliko noč praznovale kar tri četrtine Rusov. Medtem ko je petina vprašanih izjavila, da se bo udeležila tudi cerkvenih slovesnosti, pa jih je skoraj 80 odstotkov odgovorilo, da bodo uživali v tradicionalnih velikonočnih jedeh in barvali jajca.« In kakšna je bila ruska velika noč pred komunizmom? »V Rusiji praznujejo veliko noč podobno kakor katoliki. Pred komunizmom je bil to pomemben praznik in so se nanj vedno dobro pripravili. Kakor povsod drugod so temeljito pospravili in počistili po domovih, popravili pohištvo, večina se je zadnji teden pred praznikom postila, najbolj zagreti pa nekaj dni sploh niso ničesar jedli. V soboto zvečer so se napolnile razkošno razsvetljene cerkve, ki so bile na veliki petek še neosvetljene, a vseeno odprte za tiste, ki so se prihajali poklonit Kristusovim ranam. Duhovniki v svečanih oblačilih so mašo končali do polnoči, ko so zagorele vse sveče, oglasili so se zvonovi in zadonela je pesem, množica pa se je z vzkliki ,Hristus vaskrese, vaistinu vaskrese' (Kristus je vstal, resnično je vstal) usula na plano. Njihova običajna 'žrtev' so bile domače mize, ki so se šibile pod mesom in pecivom.« Kaj pa današnja ruska velika noč? Je podobno skomercializirana kot naša? »Dandanašnji je seveda tudi v Rusiji velika noč priložnost za trgovce, ki se tudi v tej ogromni deželi spretno odzivajo na praznično potrošniško mrzlico. Številni Rusi še vedno ali pa že spet sami barvajo pirhe in jih podarjajo bližnjim. Kot znamenje pozornosti pridejo prav tudi industrijska 'jajca'. S čokoladnim jajčkom, v katerem se skriva drobno plastično presenečenje, že mnogo let vlada pri njih na trgu korporacija Ferrero s svojim tudi pri nas znanim jajčkom Kinder surprise. V državi, ki sama izdeluje čokoladne proizvode – ti se lahko kosajo z najboljšimi belgijskimi –, so v zadnjih letih tudi domače tovarne začele izdelovati velikonočna jajca. Podjetje Novopack je leta 2001 dalo na trg kombinacijo zajca iz črne in jajca iz bele čokolade, okrašeno z ročno izdelanimi okraski. V Rusiji so nekatere najbolj razširjene blagovne znamke povzele obče ime za proizvode, ki jih delajo tudi manj znana podjetja, zato vse vrste čokoladnih jajc imenujejo 'kinder surprise'. Treba pa je povedati, da so tako kot drugje na voščilnicah poznali zajce in druge velikonočne motive že v carski Rusiji, ki je veliko noč zelo častila, in ljudje so si voščilnice tudi pridno pošiljali.« (Vir: Damjan J. Ovsec, Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu, Modrijan, 2010)

Umrl pesnik Tomas Tranströmer

Umrl je največji sodobni švedski pesnik in Nobelov nagrajenec za književnost 2011 Tomas Tranströmer (1931–2015). Star je bil 83 let. Tale je njegova: »Vedno se počutimo mlajše, kot smo. V sebi nosim svoje prejšnje obraze, tako kot ima drevo v deblu letnice. Njihova vsota sem jaz. Ogledalo vidi samo moj najnovejši obraz, jaz pa poznam tudi vse prejšnje.« Njegove pesmi v slovenščini je izdala Študentska založba. Njena urednica Jelka Ciglenečki pa jih je označila takole: »Malo več kot 200 Tranströmerjevih pesmi je brez napake, to so tihi verzi, ki spregovorijo o bistvenem, o tistem, česar pogosto ne opazimo v naglici prehitrega življenja. Piše v zelo dostopnem jeziku slehernika in vztraja na strani nevidnega, v svojih pesmih osvetljuje ključne vezi med drobci resničnosti.« In še primer iz pesmi Vermeer: »Jasno nebo se je nagnilo k zidu. / Je kot molitev k praznini. / In praznina obrne svoje obličje k nam / in zašepeta: / 'Nisem prazna, odprta sem.'«

To zmorejo samo mačke

»Globoko, globoko v sebi imamo vsi iste potrebe. Samo mačke pa imajo pogum, da v skladu z njimi tudi živijo.« To drzno trditev je izustil Jim Davis (1945), sloviti ameriški stripar (»cartoonist«), letos jih bo dopolnil 70. Davis ima za tako trditev tudi potrebno referenco – je »oče« najslavnejšega stripovskega mačka na svetu – Garfielda. Tega pa gotovo že poznate.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / torek, 12. april 2011 / 07:00

Ohranjajo pet let stare cene

Učinke ločevanja odpadkov v občini Gorenja vas-Poljane je statistično lani uničilo odkritje črnega odlagališča v Dobjem, kjer je bilo toliko odpadkov, kot so jih v celem letu pridelala vsa gospodinjst...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Manj brezposelnih invalidov

Mag. Cveto Uršič, generalni direktor direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, doma iz Radovljice, ugotavlja, da se z uveljavitvijo zakona o zaposlitveni rehabilitaci...

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Preselili se bodo v Gorenjca

Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica je za potrebe varstveno delovnega centra začel obnavljati prostore v stavbi nekdanjega Gorenjca.

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Bravo za otroke z disleksijo

Radovljica - Novembra letos so na Gorenjskem ustanovili podružnico društva Bravo, namenjeno ljudem z disleksijo. To je v Sloveniji že šesta podružnica, njeni pobudnici pa sta bili dr. M...

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Kropa že v lepši podobi

Kropa, 27. novembra. Staro vaško jedro dobra dva meseca po vodni ujmi kaže navzven drugačno, lepšo podobo, v ozadju, skrito očem širše javnosti, poteka "bitka" za načrte, soglasja, rešitve, denar ...

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Pr´ Boltarju šest plazov

Na Boltarjevi kmetiji na Zgornji Lipnici se je v septembrskem neurju sprožilo šest plazov.