Skrivnost finskega uspeha

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 16. februar 2015 / 10:10

V okviru evropskega izobraževalnega projekta Erasmus, ki bo v naslednjih treh letih povezal šole iz desetih držav, sta se na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki mudili ravnateljici dveh finskih šol. Kaija-Leena Salovaara in Anne Saari sta razkrili tudi nekaj drobcev skrivnosti o uspešnosti finskih šol.

Pri primerjavi slovenskega in finskega šolskega sistema najdemo veliko podobnosti. Devetletnemu osnovnemu šolanju, ki ga na Finskem sicer začenjajo sedemletni učenci (pred tem je enoletna priprava na šolo), sledi srednja šola, tej pa možnost nadaljevanja na visokih šolah. Mladi lahko študirajo bodisi na bolj praktični politehniki bodisi na »staromodnejši« univerzi, ki temelji na znanosti. Pot je z obeh odprta tudi naprej do doktorske stopnje.

Finski ravnateljici sta po­kazali video projekcijo o nji­hovem šolskem sistemu pod naslovom Equal Opportunities for All (Enake priložnosti za vse), ki temelji na tem, kako poučevati, da bodo učenci dobili znanje za prihodnost. Kako in ne kaj, poudari Kaiija-Leena Salovaara, kajti stvari se spreminjajo in spreminjati je treba tudi način poučevanja: »V videu prikazujemo našo dobro prakso in povemo resnično zgodbo o finskem izobraževalnem sistemu, ki temelji na načelih enakih možnosti za vse. Pripravljamo nov kurikulum, pripravljen decembra lani, ki je sedaj v razpravi na lokalni ravni, do leta 2020 pa naj bi se uveljavil. Njegov glavni cilj je, KAKO učiti in ne KAJ učiti, seveda spet skozi glavno načelo enakih priložnosti za vse. Stvari se spreminjajo, ne vemo, kaj bo v naslednjih letih, zato je pomembno, kako učiti. To je tudi eno ključnih vodil v našem skupnem projektu Erasmus plus.«

Finski izobraževalni sistem je zelo prožen in v največji možni meri upošteva potrebe učencev. V osnovni šoli ni nacionalnega preverjanja znanja, ni inšpekcij. Šola je javna, brezplačna, tudi učbeniki in drugi pripomočki so brezplačni, enako šolska malica. Velik poudarek dajejo zdravju in dobremu počutju učencev. Učitelji tudi pretirano ne obremenjujejo učencev z domačimi nalogami. Ob rednem šolskem delu ne čutijo potrebe po zasebnih inštrukcijah. Dokaz, da vse to dobro deluje, so rezultati mednarodnih primerjav dosežkov učencev (PISA, TIMMS) od bralne pismenosti do znanja iz matematike in naravoslovja, kjer je Finska vselej na vrhu lestvic, kar dokazuje, da je njihov šolski sistem najuspešnejši v Evropi in med najuspešnejšimi v svetu.

Uspeh pripisujejo tudi učiteljem, ki so na Finskem dobro plačani, poklic pa velja za enako uglednega, kot sta denimo zdravniški ali odvetniški. Učitelji imajo magistrsko stopnjo izobrazbe. Kar šest univerz šola za učiteljski poklic, konkurenca in selekcija sta izredno veliki. Kot sta povedali sogovornici, so jih denimo od 2700 kandidatov za ta študij v treh postopkih selekcije izbrali le 700. »Znanje je pri nas pomembna vrednota, učiteljski poklic pa ima ugleden status, zato je tudi pri učiteljih visoka motivacija,« še povesta ravnateljici, ki sta v Škofji Loki teden dni sodelovali na pripravljalnem sestanku za projekt Erasmus plus.