Priprave na uvedbo davčnih blagajn
Vlada je na seji prejšnji teden potrdila akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji.
Delovna skupina bo preučila možnost uvedbe davčnih blagajn 1. oktobra letos oz. 1. januarja prihodnje leto, hkrati pa naj bi pripravila osnutek zakona, s katerim bi vladi predlagala dejanski rok uvedbe tovrstnih blagajn.
Na področju sive ekonomije so največji problem šušmarji, ki davčnih blagajn sploh ne bodo uporabljali, so prepričani v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Če pa bo država davčne blagajne že uvedla, v zbornici pričakujejo, da bodo obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino, in da bo stroške uvedbe krila država.
Kranj – Delovna skupina, ki je pripravila načrt, je preverila dva sistema davčnih blagajn, ki so ju v zadnjem desetletju razvili in uvedli v nekaterih drugih državah. Ugotovila je, da bi bil za Slovenijo najprimernejši on-line sistem davčnih blagajn, pri katerem izmenjava podatkov o izdanih računih poteka z davčnim organom v realnem času. Pri tem sistemu davčni zavezanec še pred izdajo pošlje gotovinski račun finančni upravi, ki ga verificira in shrani. Za izdajo računov lahko uporablja katerokoli elektronsko napravo, potrebuje le internetni dostop za povezavo blagajne z informacijskim sistemom davčnega organa in program za prenos podatkov.
Po oceni finančne uprave bi davčne blagajne potrebovalo okoli 80 tisoč zavezancev. Za tiste, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne, bi bil strošek uvedbe davčne blagajne malenkosten ali ga sploh ne bi bilo, za druge, ki še ne uporabljajo računalniških registrskih blagajn ali uporabljajo elektronske registrske blagajne ali stare osebne računalnike brez možnosti dostopa do interneta, pa bi znašal od dvesto do tristo evrov. Stroške nakupa davčnih blagajn in ureditev dostopa do interneta naj bi jim priznali kot davčno priznane odhodke, ki znižujejo davčno osnovo. Kolikšni bodo za državo finančni učinki uvedbe davčnih blagajn, je težko natančno izračunati, v delovni skupini ocenjujejo, da bodo na letni ravni znašali od petdeset do sto milijonov evrov.
Država je doslej za zmanjšanje sive ekonomije in za izboljšanje finančne (davčne) discipline uvedla »virtualne davčne blagajne«, vezane knjige računov in visoke globe za kršitelje. Finančna uprava v postopkih inšpekcijskega nadzora kljub temu ugotavlja, da nekateri davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, še vedno uporabljajo računalniške programe ali strojno opremo, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov o opravljenem gotovinskem prometu brez revizijske sledi. Največ utajevanja davkov je v dejavnostih, ki sprejemajo gotovino, to je v gostinstvu, frizerstvu, gradbeništvu, avtoprevozništvu, vulkanizerstvu, prevozih s taksijem, zobozdravstvu, prodaji vstopnic, masažnih salonih in pedikerstvu.