Vrača se zaupanje v vzajemne sklade
Kranj – Po petih letih od začetka finančne krize se je tudi v Sloveniji začelo ponovno krepiti zaupanje v vzajemne sklade. Po podatkih Banke Slovenije je bilo predlani v vzajemnih skladih povprečno 1,84 milijarde evrov denarja, lani pa (brez upoštevanja podatkov za december) že več kot dve milijardi evrov.
Na porast števila vlagateljev in denarja, ki ga upravljajo skladi, so po eni strani vplivale razmere v bančništvu in občutno znižanje obrestnih mer za depozite, po drugi strani pa tudi donosnost vzajemnih skladov, ki je lani v povprečju presegla devet odstotkov. Povprečje so zlasti presegli mešani in delniški skladi ter skladi, ki večinoma vlagajo na globalnih in razvitih trgih, pod povprečjem pa so bili denarni in obvezniški skladi ter skladi, ki so z naložbeno politiko usmerjeni na trge v razvoju. Med globalnimi »vzajemci« so najvišjo donosnost dosegli skladi, ki so del sredstev vložili v slovenske in večino v ameriške delnice. Med delniškimi skladi so »zmagovalci« skladi, ki so vlagali v slovenske delnice, »poraženci« pa skladi, ki imajo v portfelju predvsem delnice ruskih in energetskih podjetij. Med skladi, ki naložbeno politiko usmerjajo v določene dejavnosti, so lani najvišjo donosnost dosegli skladi, ki so vlagali v podjetja s področja zdravstva in tehnologije.
Tudi leto 2015 se je dobro začelo, januarja so vse skupine skladov dosegle pozitivno donosnost, najvišjo med njimi pa delniški skladi.