Banka Slovenije na tnalu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / sobota, 14. februar 2015 / 18:46

V Banki Slovenije zavračajo očitke o prirejanju in manipuliranju z datumi in podatki o kapitalski ustreznosti bank, na podlagi katerih so lahko izvedli razlastninjenje delničarjev.

V Banki Slovenije očitke zavračajo

Po objavi intervjuja z neimenovanim uslužbencem Banke Slovenije za časnik Finance se je ta teden precej zamajal ugled centralne banke. T. i. žvižgač je namreč spregovoril o domnevnih nepravilnostih pri razlastitvi imetnikov obveznic in podrejenih delnic v bankah, ki jih je država decembra 2013 dokapitalizirala s 3,6 milijardami evrov. Podatki, ki so bili podlaga za ukrepe Banke Slovenije v podržavljenih bankah, naj bi bili namreč prirejeni. V društvu Mali delničarji Slovenije, ki v ustavni pritožbi zaradi razlastitve delničarjev navaja podobne očitke, so ta teden vse pristojne organe pozvali, naj nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, na policijo pa so podali tudi naznanitev kaznivega dejanja. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je v sredo zavrnil vse očitke. »Če drži teza, da je Banka Slovenije prirejala dokumente, je pričakovati, da bo nekdo pokazal originalen in ponarejen dokument. Mi imamo le originalnega, ki ste ga videli in ki ga ima tudi ustavno sodišče, ki odloča o ustavnosti celotnega postopka,« je dejal Jazbec, ki ne vidi motiva, zakaj bi Banka Slovenije kar koli prirejala. Ob tem je poudaril, da so slovenske banke šele po dokapitalizaciji konec leta 2013 dosegle kapitalske količnike, kot so jih imele v povprečju banke v evrosistemu. S tem je bila stabilnost sistema ohranjena, Slovenija se je izognila stečaju nekaterih bank, nihče ni izgubil niti evra s transakcijskega računa, dokapitalizirane banke pa so zdaj v državni lasti. Nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek je dejala, da je njena vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije, v katere ni dvomila. Vodja poslancev SD Matjaž Han je Banko Slovenije pozval k razkritju ključnih podatkov, poslanec SDS Andrej Šircelj, tudi predsednik komisije za nadzor javnih financ, pa želi z današnjim sklicem seje komisije »preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah«. V NSi bodo začeli zbirati podpise za sklic nujne seje DZ, kjer bo guverner moral dati ustrezna pojasnila in odgovore na vsa odprta vprašanja. Z oceno škandalozno pa je zadnje dogajanje označil Luka Mesec, vodja poslancev ZL.

Predor Markovec bodo odprli maja

Gradnja predora Markovec in hitre ceste Koper–Izola, vredna 157 milijonov evrov, naj bi bila vendarle končana maja. Družba za avtoceste v RS je namreč pred dnevi podpisala pogodbo s CPG Nova Gorica za dokončanje del na trasi hitre ceste. Rok za dokončanje je 90 dni, tako da bodo predor in hitro cesto v skladu z obljubami odprli pred letošnjo turistično sezono, je poudaril predsednik uprave Darsa Matjaž Knez. Primorska s tem dobiva »objekt, ki bo v veliki meri odpravljal težave v samem Kopru«, je še navedel Knez in pojasnil, da že potekajo tudi odkupi zemljišč na trasi bodoče hitre ceste proti Luciji. Občini Koper in Izola si želita, da bi predor Markovec izvzeli iz vinjetnega sistema, o tem pa bo odločala vlada. So pa v Darsu opozorili, da vse svoje obveznosti plačujejo prav iz naslova prihodkov od prodaje vinjet in cestninjenja tovornih vozil.

Brez kontrole nad zdravili?

Predstavniki farmacevtske stroke so ta teden opozorili, da Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, na katerega se prenaša dejavnost uradnega kontrolnega laboratorija za zdravila, nima potrebnih dovoljenj in certifikatov, zato sedaj po njihovi oceni v državi ni uradne kontrole nad zdravili. Edini uradni kontrolni laboratorij z vsemi potrebnimi dovoljenji, certifikati in akreditacijami, ki je do sedaj deloval pod okriljem Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, naj bi ukinili, njegovo dejavnost pa naj bi najkasneje v letu dni prenesli na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da je uradna kontrola kakovosti zdravil v Sloveniji zagotovljena, v teku pa so tudi aktivnosti za včlanjenje Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v evropsko mrežo uradnih kontrolnih laboratorijev. To se naj bi predvidoma zgodilo do konca aprila, sicer pa lahko država, če ne more zagotoviti laboratorijske analize, zaprosi za analizo enega od laboratorijev evropske mreže kontrolnih laboratorijev.