Muzej za 21. stoletje

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 14. februar 2015 / 18:46

Londonski Tate Modern je najbolj obiskani muzej umetnosti na svetu, letno ga obišče okrog pet milijonov ljudi. Ustanovljen je bil leta 2000, domuje pa v nekdanji mestni elektrarni Bankside Power Station. Postaja model …

Tate Modern, zgled sodobnega muzeja

Tate Gallery je bila že v prvi polovici 20. stoletja sinonim muzeja moderne umetnosti. Pozneje je iz nje nastalo več institucij, najbolj znana je Tate Modern. Njen direktor je Chris Dercon. Njegovo vodilo: »Ko enkrat najdemo red, lahko spet vse spremenimo.« V angleščini se rima, zato še v izvirniku: »Once the order has been found everything can be changed around.« Denimo, da je bil pojem za red 19., za nered pa 20. stoletje; 21. bi moralo prinesti sintezo. Kar seveda velja tudi za muzeje. Dercon: »V 18. in 19. stoletju so se ljudje v muzejih tudi srečevali. Zanimiva je iznajdba opere. Nekoč je bila opera prostor razprav. Ljudje so vpili, če jim kaj ni bilo všeč – ne le glasba, tudi vsebina predstave. Tako je bilo tudi na razstavah. Tam so se netile revolucije. Karikature razstav iz 19. stoletja so osupljive. Ljudje so se zgražali, razpravljali na razstavah in v salonih. Ta tradicija se vrača, saj muzej ni več svetišče molka. Postaja kraj, kjer je treba kaliti mir. Kaljenje miru v smislu, da nas politiki, finančniki, industrialci želijo prepričati, da je na svetu vse v redu. Ampak ni vse v redu. In tega, kaj je res narobe, ne odkrijemo na Googlu ali Facebooku, saj se ljudje zavedajo, da jih tam nadzirajo. Na Googlu ali Facebooku ne morete biti to, kar ste. Zato ljudje danes iščejo nove javne prostore, kjer nas ne nadzirajo in kjer smo lahko sami s seboj. In muzeji so takšne vrste prostori.« Muzej 21. stoletja ni statični prostor, je gibanje. »Ko pravimo, da je Tate Modern umetniško gibanje, to pomeni, da poskušamo na novo izumiti muzej, saj se na novo izumlja tudi umetnost. Vizualna umetnost postaja zelo drugačna, kot je bila. Nove umetniške discipline, kot so performans, film, gledališče in ples, vse prodirajo v muzeje. In muzeji danes dejansko vabijo v svoje prostore umetnike, za katere se je še nedavno zdelo, da z muzejih nimajo prav nič opraviti. Na primer pop glasba ali pa modna fotografija – to je nekaj povsem novega v muzeju.« Klub Tate Modern (pri nas bi rekli muzejsko društvo) šteje že več kot sto tisoč simpatizerjev. Kako to razložiti? »Ljudje želijo postati člani, ker želijo imeti občutek, da pripadajo neki skupnosti ... Tudi Guardian ima svoj klub, ki ljudem omogoča, da debatirajo o uredniški politiki časopisa in pijejo kavo v Guardianovem paviljonu. Bolj ko živimo v družbi digitalnih naprav, bolj posredovana so naša izkustva. In več časa, ko ljudje preživijo v družbi iPadov, pametnih telefonov in računalnikov in tako živijo posredovano življenje, bolj hrepenijo po članstvu v nekih dejanskih skupnostih. V Tatu smo naredili statistično raziskavo, ki je razkrila razloge, iz katerih ljudje hodijo v muzeje. Izkazalo se je, da ljudje v muzeje hodijo, da bi našli navdih, zaradi estetskega užitka, da bi kaj novega izvedeli, pa tudi zaradi srečevanja drugih ljudi. Predvsem pa si želijo kaj novega izvedeti – muzeji so postali nekakšna vseživljenjska univerza.« Končajmo pri denarju. »Naš proračun znaša približno 87 milijonov funtov. Država prispeva samo 27 milijonov, drugo moramo pridobiti sami – s članarino, prodajo spominkov, hrane in pijače ali od podjetij. Nekaj prinesejo vstopnine za razstave in pa posamezniki in podjetja, ki želijo pomagati in biti del blagovne znamke Tate.« Iz zakaj bi hotel biti svetovno znani proizvajalec avtomobilov še član kluba Tate Modern: »Ja, ker smo vsi soočeni z istimi problemi; muzeji, avtomobilska industrija, oblačilna industrija. Vsi moramo razmišljati o tem, kako bomo nagovorili svoje občinstvo …« (Vir: MMC RTV SLO)

Varufakis obljublja (ne)mogoče

»Lahko vam obljubim, da Grčija – razen plačila obresti – nikoli več ne bo imela proračunskega primanjkljaja. Nikoli, nikoli, nikoli! Nemci morajo razumeti, da se ne oddaljujemo od reformne poti, če želimo dati upokojencu, ki mora preživeti s 300 evri na mesec, dodatnih 300 evrov na leto.« Te stavke je v pogovoru za nemški časopis Die Zeit izustil grški finančni minister Janis Varufakis. Hotel je reči, da se nova vlada v Atenah ne odreka reformam. A zdi se, da vidi evrsko območje smisel obstoja Grčije samo še v tem, da odplačuje svoje dolgove.

Gremo na karneval

Ta konec tedna – sredi februarja 2015 – bo vrhunec številnih pustnih karnevalov po svetu. Za največjega velja tisti v Riu de Janeiru, udeleži se ga okrog 700 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Za pot v Rio je v tem trenutku že malo pozno. Benetke, kjer je prav tako svetovno znani karneval, pa so blizu, iz Kranja le dobre tri ure vožnje. Torej?