Zamude pri plačilih vse manjše

Zamude pri plačilih poslovnih subjektov so vse manjše, kar pa po besedah sogovornikov ne gre toliko na račun izboljšanja poslovanja, temveč propada največjih neplačnikov in številnih stečajnih postopkov.

Kranj – »Povprečna zamuda pri plačanih fakturah v Sloveniji je v juniju drastično padla in dosegla najnižjo točko v zadnjih desetih letih,« pravi Marko Batista, direktor Bonitetne hiše i, ki s partnerji za bonitetno hišo Dun & Bradstreet pokriva tako Slovenijo kot države na Balkanu. Ugotavlja, da je po januarju povprečna zamuda plačanih faktur zrasla s 25 na 30 dni v februarju in marcu, aprila padla na 26 dni, maja 23 in v juniju na 18 dni. »Junija lani je bila povprečna zamuda plačanih faktur 29 dni, kar je več kot mesec prej, torej ne gre za običajno sezonsko nihanje,« pojasnjuje Batista.

Prepričan je, da je na znižanje zanesljivo vplivala nova zakonodaja, nekaj direktno, saj so družbe namerno zavlačevanje močno zmanjšale, del zamud pa sanirale s pobotom, nekaj posredno. »Veliko družb se je z dobavitelji dogovorilo za daljše roke plačevanja, zelo verjetno pa na skrajšanje zamud vpliva tudi 'čiščenje'. Največji zamudniki, med katerimi prevladujejo gradbinci, pospešeno propadajo in s tem ne prispevajo več k povprečni zamudi,« še pravi Batista.

Veliko več je stečajnih postopkov

»Z navedenimi podatki Ajpes ne razpolaga, osebno pa menim, da k zmanjševanju zamude pri plačilih vsekakor prispeva številno 'umirjanje' podjetij,« zniževanje zamud komentira Zdenka Kajdiž, vodja kranjske izpostave Ajpesa. Evidence tega organa kažejo, da je bilo zaradi stečaja do konca unija izbrisanih že 205 poslovnih objektov, v celem letu 2010 pa 291. Letos je naraslo tudi število začetih stečajnih postopkov: v prvem polletju 2010 jih je bilo 233, letos 353. »To vsekakor vpliva na zmanjšanje števila dni zamud, saj so ta podjetja izvzeta iz podatka o številu dni zamud, kakor tudi drugi razlogi,« pojasnjuje Kajdiževa.

Ajpes sicer redno spremlja učinke zakona o obveznem večstranskem pobotu, tudi o vplivu na plačilno sposobnost. »Analize ne potrjujejo domnev nekaterih, da naj bi obvezni pobot poslabševal kratkoročno plačilno sposobnost. Skupni denarni tokovi na transakcijskih računih se namreč v času izvajanja obveznega pobota niso zmanjšali, v pobotu pa v povprečju sodelujejo bolj tista podjetja, ki imajo nižjo bonitetno oceno in tako izkazujejo večje tveganje nastopa dogodka neplačila,« še pravi Zdenka Kajdiž.

Nespoštovanje zakona o pobotih

Ajpes bo v kratkem opravil že peti obvezni večstranski pobot, s katerim so do sedaj na Gorenjskem poslovni subjekti znižali zadolženost za več kot 23 milijonov evrov. »Obvezni pobot bi bil lahko bolj uspešen, merjeno z deležem dejansko pobotanih obveznosti, glede na v pobot prijavljene obveznosti, če bi vsi poslovni subjekti spoštovali določbe zakona in prijavljali zapadle neplačane obveznosti,« je prepričana Kajdiževa. Da svojih neporavnanih obveznosti ne prijavljajo, kažejo številna vprašanja upnikov, kam naj prijavijo svoje dolžnike, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti. »Tudi ugotovitev naše agencije kaže, da številni ne prijavljajo obveznosti. Le šest odstotkov dolžnikov Ajpesa (za nadomestila stroškov za različne storitve) je prijavilo svoje neporavnane obveznosti v obvezni pobot,« pravi Kajdiževa.