Rudi Vouk in dr. Valter Lukan

Krekova misel na Koroškem

V knjižnem klubu Mohorjeve založbe v Celovcu je bil aktualen pogovor o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti slovenskega zadružništva na Koroškem. O njem sta pripovedovala dr. Valter Lukan, koroški Slovenec, zgodovinar in raziskovalec zadružništva, tudi Krekovega, in Rudi Vouk, odvetnik in predsednik Društva za varovanje slovenskega zadružništva na Koroškem. Zadružništvo je bilo, kot je dejal ravnatelj Mohorjeve dr. Karel Hren, ki je vodil pogovor, dolga leta gospodarska hrbtenica življenja in preživetja Slovencev na Koroškem. Slovensko zadružništvo in bančništvo se je zadnja leta znašlo v hudi krizi. Nje in njenih posledic se po njegovih besedah Slovenci na Koroškem in njihove zastopniške organizacije premalo zavedajo in se o njej predvsem premalo pogovarjajo.

Poleg aktualne krize slovenskega zadružništva na Koroškem je bila razlog za pogovor tudi 100. obletnica smrti Janeza Evangelista Kreka (1865–1917), utemeljitelja krščansko-socialnega gibanja in zadružništva na Slovenskem in tudi širše. Krekov vpliv je še posebej v začetku 20. stoletja segel tudi na Koroško, kjer je dobilo slovensko zadružništvo »domovinsko« pravico že prej. Leta 1851 je bila ustanovljena Mohorjeva založba kot neka oblika zadružništva, leta 1872 prva posojilnica v Šentjakobu, ki je bila tudi prva denarna ustanova v Avstriji in leta 1899 blagovna zadruga v Sinči vasi. Zadružništvo je bila »Arhimedova točka« Slovencev na Koroškem in v njem se je skrivala največja narodna moč, je povedal na ponedeljkovem pogovoru dr. Valter Lukan. Razlogi za nastajanje in skokovit razvoj slovenskega zadružništva so bili najprej narodno-politični in šele nato gospodarski. Zaradi vpliva Krekove misli je dobivalo koroško slovensko zadružništvo tudi vedno več socialnega in solidarnostnega potenciala, je povedal dr. Valter Lukan. Rudi Vouk pa je povedal, da je slovenska manjšina, čeprav je majhna, ena redkih s svojo gospodarsko strukturo, iz katere črpa moč, sredstva in samozavest za obstoj. Čas po plebiscitu in druga svetovna vojna sta udarili po slovenskem zadružništvu. To so bila leta, ko se je postavilo na noge nemško, ki ga Slovenci niso mogli več ujeti. Negativne so bile tudi posledice vmešavanja povojne jugoslovanske politike. Slovensko zadružništvo se je lahko postavilo na noge šele po petdesetih letih preteklega stoletja in postalo znova hrbtenica delovanja manjšine z delovnimi mesti, negovanjem jezika v javnosti in pomočjo društvom. Žal je pred leti znova zašlo v težko krizo. Razmere so se spremenile in slovenske zadruge in posojilnice temu niso sledile. Prišel je čas za spremembe, je povedal Rudi Vouk.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 1. avgust 2021 / 08:45

V Struževem so imeli smenj

Po tradiciji v Struževem vsako leto na dan sv. Jakoba pripravijo Struževski smenj.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Šansoni in zimzelene melodije

Po podelitvi priznanj za najboljše športne dosežke v preteklem letu, ki je potekala v soboto zvečer v dvorani kina Železar na Jesenicah, so v čast najboljšim športnikom Slovenije iz gore...

Kranj / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Zavezancem delno izpolnjene napovedi

Davčna uprava je ta teden začela pošiljati zavezancem že delno izpolnjene dohodninske napovedi za lansko leto.

Radovljica / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Zapore mostu še ne bo

Lancovo - Direkcija za ceste bo čez Savo na Lancovem zgradila nov most, pri tem pa je za čas gradnje predlagala večmesečno polno zaporo ceste, s čimer pa se v Lipniški d...

Kranj / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Dimnikarji so predragi

Še ena zgodba o nezadovoljstvu z dimnikarskimi storitvami in cenami.

Radovljica / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Vztrajajo pri podvozu

V Lescah vztrajajo pri podvozu pod železniško progo in nasprotujejo gradnji štiripasovne ceste od Lesc do Bleda.