Krekova misel na Koroškem

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 9. december 2017 / 19:24

V knjižnem klubu Mohorjeve založbe v Celovcu je bil aktualen pogovor o zgodovini, sedanjosti in prihodnosti slovenskega zadružništva na Koroškem. O njem sta pripovedovala dr. Valter Lukan, koroški Slovenec, zgodovinar in raziskovalec zadružništva, tudi Krekovega, in Rudi Vouk, odvetnik in predsednik Društva za varovanje slovenskega zadružništva na Koroškem. Zadružništvo je bilo, kot je dejal ravnatelj Mohorjeve dr. Karel Hren, ki je vodil pogovor, dolga leta gospodarska hrbtenica življenja in preživetja Slovencev na Koroškem. Slovensko zadružništvo in bančništvo se je zadnja leta znašlo v hudi krizi. Nje in njenih posledic se po njegovih besedah Slovenci na Koroškem in njihove zastopniške organizacije premalo zavedajo in se o njej predvsem premalo pogovarjajo.

Poleg aktualne krize slovenskega zadružništva na Koroškem je bila razlog za pogovor tudi 100. obletnica smrti Janeza Evangelista Kreka (1865–1917), utemeljitelja krščansko-socialnega gibanja in zadružništva na Slovenskem in tudi širše. Krekov vpliv je še posebej v začetku 20. stoletja segel tudi na Koroško, kjer je dobilo slovensko zadružništvo »domovinsko« pravico že prej. Leta 1851 je bila ustanovljena Mohorjeva založba kot neka oblika zadružništva, leta 1872 prva posojilnica v Šentjakobu, ki je bila tudi prva denarna ustanova v Avstriji in leta 1899 blagovna zadruga v Sinči vasi. Zadružništvo je bila »Arhimedova točka« Slovencev na Koroškem in v njem se je skrivala največja narodna moč, je povedal na ponedeljkovem pogovoru dr. Valter Lukan. Razlogi za nastajanje in skokovit razvoj slovenskega zadružništva so bili najprej narodno-politični in šele nato gospodarski. Zaradi vpliva Krekove misli je dobivalo koroško slovensko zadružništvo tudi vedno več socialnega in solidarnostnega potenciala, je povedal dr. Valter Lukan. Rudi Vouk pa je povedal, da je slovenska manjšina, čeprav je majhna, ena redkih s svojo gospodarsko strukturo, iz katere črpa moč, sredstva in samozavest za obstoj. Čas po plebiscitu in druga svetovna vojna sta udarili po slovenskem zadružništvu. To so bila leta, ko se je postavilo na noge nemško, ki ga Slovenci niso mogli več ujeti. Negativne so bile tudi posledice vmešavanja povojne jugoslovanske politike. Slovensko zadružništvo se je lahko postavilo na noge šele po petdesetih letih preteklega stoletja in postalo znova hrbtenica delovanja manjšine z delovnimi mesti, negovanjem jezika v javnosti in pomočjo društvom. Žal je pred leti znova zašlo v težko krizo. Razmere so se spremenile in slovenske zadruge in posojilnice temu niso sledile. Prišel je čas za spremembe, je povedal Rudi Vouk.