Starejši pacienti za prijaznejšo rešitev

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / torek, 3. februar 2015 / 10:21

Lani je Klinika Golnik svojo dislocirano antikoagulacijsko ambulanto v Zdravstvenem domu Kranj preselila v prostore Klinike. Naš bralec je opozoril, da je bila ta odločitev neprijazna do večinoma starejših pacientov, direktor Klinike doc. dr. Matjaž Fležar pa s prvim marcem napoveduje spremembe in je kritičen do organizacije tovrstnih ambulant na Gorenjskem.

Golnik – Bralec Gorenjskega glasa je opozoril na težave starostnikov, ki so nastale potem, ko je maja lansko leto Klinika Golnik ukinila svojo dislocirano antikoagulacijsko ambulanto v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj in jo preselila v prostore Klinike Golnik. Bralec je sicer zadovoljen z delom in prijaznostjo zdravstvenega osebja, vendar pa je zelo velika ovira sam dostop do Klinike Golnik. Navaja, da antikoagulacijsko ambulanto za kontrolo redčenja krvi obiskujejo redno večinoma starejši pacienti, nekateri med njimi ne vozijo več avtomobila. Tako se morajo peljati z avtobusom, vendar je marsikateremu pacientu zaradi omejenih gibalnih sposobnosti pot na avtobus in nato še peš proti bolnišnici navkreber prezahtevna in tako ostanejo odvisni predvsem od prevoza in pomoči domačih. Bralec se je za posredovanje pri ministrstvu za zdravje odločil tudi zaradi nedavnih besed ministrice za zdrav­je Milojke Kolar Celarc, ki je dejala, da je treba »zdravstvo približati pacientu«.

Problem je širši

Direktor Klinike Golnik doc. dr. Matjaž Fležar je lani ob selitvi dejal, da je bila odločitev vezana pred­vsem na odprtje 1,2 milijona vredne investicije v prostore nove poliklinike na Kliniki Golnik, da so s tem tudi racionalizirali stroške in kadre, saj so imeli ambulanto v ZD Kranj v najemu. V nedavnem odgovoru tudi ministrstvu za zdravje je še pojasnil: »Rad bi opisal širšo sliko obvladovanja bolnikov s tovrstno terapijo v Kranju. Osnovno zdravstvo Gorenjske (OZG) ima obravnavo teh bolnikov urejeno precej neenakomerno, kar se tiče gorenjskih občin. Na Jesenicah npr. je obravnava teh bolnikov v več kot 90 odstotkih v rokah družinskih zdravnikov ZD Jesenice in ne v bolnišnici, ki je tako rekoč »čez cesto«. V Kranju, ki pokriva precej večji bazen prebivalcev, pa se s tem ukvarja le ena družinska zdravnica, drugi se od obravnave – tudi »svojih« – bolnikov z antikoagulantnim zdravljenjem distancirajo, čeprav strokovno to ni upravičeno. Druga težava je v tem, da je na področju Gorenjske kar nekaj zdravnikov internistov in celo kardiologov v ambulantah s koncesijo, ki ne vodijo bolnikov z antikoagulantnim zdravljenjem. Ker je ena gorenjska ambulanta z nedavno širitvijo programa dobila del te dejavnosti pod svoje okrilje, bo zanimivo spremljati, ali jo bodo dejansko tudi izvajali. Del širitve te dejavnosti je prejela tudi Klinika Golnik in s tem ravno pokrila presežek realiziranega programa za vodenje bolnikov s protrombinskim časom (PČ) v preteklem letu.«

Z marcem nazaj v Kranj

Nekaj sprememb vendarle prihaja z mesecem marcem, je še napovedal Matjaž Fležar. Klinika Golnik bo obdržala in vodila enako število bolnikov z antikoagulantnim zdravljenjem kot do sedaj, s tem, da bo sprejemala le tiste nove bolnike, napotene s strani primarnega zdravstva, ki bodo primerni za uvedbo novih antikoagulantov. OZG pa predlaga, da nove bolnike s kumarinskimi antikoagulanti za tako zdravljenje napotujejo k drugim izvajalcem programa antikoagulantnega zdrav­ljenja ali pa jih obravnavajo družinski zdravniki v svojih ambulantah, kot je primer v ZD Ljubljana. Odločitev Klinike Golnik je tudi, da bodo vsem svojim argumentom navkljub ambulanto za kumarinske antikoagulante (PČ) za bolnike, ki jih že vodijo, preselili nazaj v najete prostore v ZD Kranj. Bolnike z novimi antikoagulanti pa bodo še naprej vodili na lokaciji Klinike Golnik, predvsem zaradi potrebe po širšem naboru biokemičnih preiskav in drugih preiskav, ki na lokaciji ZD Kranj niso izvedljive.