Teden dramske raznolikosti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 3. februar 2015 / 10:31

V Prešernovem gledališču se bo konec marca začel že 45. teden slovenske drame, na katerem se bo zvrstilo kar šestnajst predstav, osem v tekmovalnem in tri v spremljevalnem programu ter pet uprizoritev slovenskih besedil iz Indije, Avstrije, Makedonije in Izraela.

Kranj – Čeprav je do začetka letošnjega Tedna slovenske drame še slaba dva meseca, v Prešernovem gledališču že potekajo priprave na drugi najpomembnejši gledališki festival v državi. Gregor Butala, letos drugo leto selektor Tedna slovenske drame, je pri oblikovanju tekmovalnega in spremljevalnega programa izhajal iz nabora oseminštiridesetih predstav, od katerih se jih je na festival prijavilo dvaintrideset, v obeh primerih tri več kot lani. »Malone identična količina daje slutiti, da se je število predstav, ki letno nastanejo po domačih predlogah, vsaj do določene mere ustalilo nekje med štirideset in petdeset, kar je približno polovica celotne produkcije v slovenskih gledališčih,« je pojasnil Butala in poudaril, da je bilo skoraj tri četrtine obravnavane produkcije uprizorjene na odrih slovenskih gledaliških ustanov (ob lanskem pregledu zgolj tretjina), pri čemer pa velja dodati, da je pri tem v veliko primerih šlo za koprodukcije z neinstitucionalnimi producenti. Lani je bilo veliko avtorskih projektov in krstnih uprizoritev novih besedil, kar se je odražalo tudi v uprizarjanju izvorno »nedramskih« predlog, v letošnjem naboru je teh manj.

Predstave obravnavajo tako aktualno družbeno stvarnost kot tudi »večne« teme, ki izhajajo iz konkretnejšega premisleka sveta in časa, ki ju živimo, skozi majhne, individualizirane zgodbe. Enakovreden delež imajo letos krstne uprizoritve kot stare slovenske dvoranske klasike Cankarja, Levstika, Smoleta … Seveda pa je bilo selektorjevo osnovno vodilo tudi letos v prvi vrsti kakovost uprizoritve. »Zanimivo, da osem predstav, ki sem jih izbral v tekmovalni program, čeprav nehote, odraža precej široko paleto obravnavanih tematik in prav tako estetskih in uprizoritvenih postopkov. Zastopano je lepo število gledališč, imamo opravka tako za avtorji mlajše in najmlajše generacije kot s slovenskimi dramskimi klasiki, gre za režiserje različnih generacij poetik in estetskih provenienc. Predstave so žanrsko zelo različne, od gledališkega koncerta Kosovelove poezije do dramatiziranih literarnih predlog, kot so romani, ali pa besedil, ki so nastajala sproti, bodisi znotraj ustvarjalnega procesa bodisi klasičnih literarnih besedil znotraj slovenskega literarnega kanona.«

V tekmovalnem programu je osem predstav: Nejc Valenti, Srečko Kosovel: Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) v režiji Andreja Jusa in izvedbi SNG Nova Gorica, Simona Semenič: 1981 v režiji Nine Rajić Franjac in izvedbi Gledališke skupine mladih/AGRFT; Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi v režiji Eduarda Milerja in izvedbi SNG Drama Ljubljana in SNG Maribor; Maja Haderlap, Igor Pison: Angel pozabe, v režiji Igorja Pisona v izvedbi SNG Drame Ljubljana; Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico v režiji Jerneja Lorencija in v izvedbi Prešernovega gledališča; Tina Vrbnjak, Eva Kraševec in Nina Šorak: Marie Curie – Hysterie v režiji Tine Vrbnjak in izvedbi Društva S.N.G. in SNG Drama Ljubljana; Dominik Smole: Zlata čeveljčka v režiji Anje Suša in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega ter Miha Nemec in Nejc Valenti: Hotel Modra opica, v režiji Mihe Nemca in uprizoritvi Mestnega gledališča Ptuj in ljubljanske SNG Drame. Za spremljevalni program Gregor Butala meni, da ni le tolažilna kategorija za tiste, ki jim ni uspelo priti v tekmovalni program, ampak dobrodošla priložnost, da spoznamo ali poudarimo prakse, ki nekoliko odstopajo od prevladujočih trendov.

V spremljevalnem programu festivala si bodo obiskovalci lahko ogledali tri predstave: Saša Rakef, Jasmina Založnik: ABCDE_F v režiji Saše Rakef in Jasmine Založnik in izvedbi Zavoda Cona, PTL in Mesta žensk; Simona Semenič: Drugič v režiji Simone Semenič in izvedbi KD Integrali in Mesta žensk ter Dane Zajc: Gotska okna, ki jo je režirala Barbara Pia Jenič ter v izvedbi Senzoriuma in Mestnega gledališča ljubljanskega.

V mednarodnem programu se bodo predstavila gledališča iz Indije, Avstrije, Makedonije in Izraela z dramami Evalda Flisarja, Žanine Mirčevske in Matjaža Zupančiča. Kot je povedala direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček, se bo festival začel 27. marca, vsak dan pa bosta na sporedu dve predstavi, tako v Prešernovem gledališču kot stolpu Škrlovec. Za razliko od že znanega programa Tedna slovenske drame pa je še vedno nejasno financiranje festivala. »Ta čas še ne vemo, koliko denarja si lahko obetamo od Ministrstva za kulturo, kar pomeni, da festival delamo z veliko neznanko glede financ. Upam, da ne bo prevelikih rezov, kajti v tem primeru bi se morali odpovedati kateremu od programov festivala. Večji posluh od ministrstva ima za festival Mestna občina Kranj, ki zanj namenja dobrih 58.600 evrov. Ministrstvo je lani prispevalo 53.000 evrov,« je poudarila Drnovščkova. Zanimiv in raznolik bo tudi spremljevalni program z delavnico dramskega pisanja, zvrstile pa se bodo tudi okrogle mize in drugi dogodki. Teden slovenske drame ima pomembno vlogo pri prepoznavnosti slovenske dramatike v tujini, za to pa bi po besedah Drnovščkove potrebovali enega človeka, ki bi se vse leto ukvarjal le s tem, kajti tudi slovenska dramatika je po njenih besedah lahko ekonomsko zelo uspešno »blago«.