Naglič, priimek iz greha, 2. del

Gorenjski priimki (2)

Priimek Nagel so začeli pisarji postopoma zapisovati kot Naglič, ker so ljudje sinu Nagla rekli mali Nagel ali Naglič. Tako so nastali tudi mnogi drugi priimki. Leta 1806 so priimek ob rojstvu hčere Marjete napisali kot Joannes Naighel, leta 1808 pa že kot Joannes Nagelic.

Nagel je zato priimek nemškega izvora. Danes živi po vsem svetu sto tisoč ljudi s priimkom Nagel, največ v Nemčiji (55 tisoč), Združenih državah (21 tisoč) in Južnoafriški republiki (6600). Če izvzamemo druge prekomorske države, kjer so ti gotovo evropski emigranti, jih v Evropi najdemo največ še v Franciji, Avstriji, na Poljskem in v Švici. Tu je še enako zveneč priimek Nagl, ki ga nosi 3500 Avstrijcev in 2700 Nemcev.

V Sloveniji priimka Nagel praktično ni, najdemo le njemu skorajda enakega, dolenjski priimek Nagelj. A 43 Nagljev, kolikor jih živi v Sloveniji, nima nobene zveze z Nagli, kot smo omenili že v uvodu.

Naj se vrnemo k Nagličem. Vseh 694 Nagličev, ki živijo danes v Sloveniji, si seveda ni v sorodu. Niso namreč vsi nastali iz zveze med Petrom in Nežo. So pa vsi Nagliči bržkone nastali na enak način: bodisi iz nemškega priimka Nagel (ali Nagl) bodisi iz imena rože.

Najstarejše zapise priimkov Naglič in Nagel najdemo že v 15. stoletju. Cristoff Naglitsch je bil takrat kmet na Gorenjem Vrsniku. Michel Naglitsch pa je bil kmet v Žireh, kot piše v Urbarju Loškega gospostva iz leta 1501. Tu sta še Niklein Nagel iz Bitenj in Peter Nagel, cerkveni ključar v Bitnjah, ki ju najdemo v fevdni knjigi izpred več kot šeststo let.

Število Nagličev počasi upada. Leta 2007 jih je bilo še 755. Je pa število še vedno dovolj veliko, da priimku nikakor ne moremo napovedovati izumrtja, kar je sicer usoda več kot polovice slovenskih priimkov.

Med znanimi osebnostmi s priimkom Naglič je na prvem mestu fotograf Peter Naglič iz Šmarce. Peter Naglič je prapravnuk častnika Petra Nagla. Edinorojeni sin Petra Nagla in Neže Jemec Janez Naglič se je namreč precej selil in se slednjič z drugo ženo okoli leta 1815 ustalil v hiši na naslovu Šmarca 1. Tu so njegovi potomci razvili podjetje za izdelovanje ščetk, ki je pred drugo svetovno vojno na Slovenskem igralo pomembno vlogo, po vojni pa so ga nove oblasti nacionalizirale. Tu se je rodil Peter (1883–1959), ki ni bil samo tovarnar, ampak tudi fotograf v času, ko je bilo fotografiranje še v zametkih. Fotografski pionir je od leta 1899 pa do svoje smrti ustvaril zbirko več kot deset tisoč fotografij na steklenih in celuloidnih negativih. Gre za izjemno pomemben vir za etnologe in zgodovinarje. Fotografije prikazujejo narodne običaje, prvo svetovno vojno, Ljubljano po prvi vojni, Kamniško-Savinjske Alpe, romanje 540 Slovencev v Jeruzalem (1910) … Za dragoceno dediščino danes skrbi njegov vnuk Matjaž Šporar, ki je ustanovil Društvo Peter Naglič.

Znan je tudi filolog Martin Naglič (1748–1795), sodelavec prvega pesniškega zbornika Pisanice in član Akademije operozov. Pesnik in duhovnik jezuit Naglič je bil rojen v Žireh že pred nastankom priimka Naglič izpod Kamniških planin. Zato ne gre za sorodnika prej opisanih Nagličev. Iz istega konca, Stare vasi pri Žireh, je tudi esejist in filozof Miha Naglič.

Zanimiva osebnost je tudi Matija Naglič (1799–1854) z Zgornje Bele. Kmet z izredno ljubeznijo do knjige je zbiral slovenska nabožna besedila, jih prepisoval in registriral. Zato ga imenujemo bukovnik. Žal se njegova knjižnica v Preddvoru ni ohranila v celoti, saj so sosedje knjige raznesli in porazgubili.

(Konec)