Barok na Slovenskem

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. februar 2015 / 11:40

»Barok se je rodil okoli leta 1600 v Rimu – nekdanjem glavnem mestu Rimskega cesarstva in tedanjem središču Katoliške cerkve. Ta je začela po izkušnji s protestantizmom in po reformnem tridentinskem koncilu (1545–1563) podpirati likovno umetnost, ki bi verske teme obravnavala čim bolj jasno in nazorno. Novi slog je kakor renesansa združeval vsebine srednjeveškega krščanstva in forme antičnega Rima, vendar je na tem temelju Boga, človeka in svet prikazoval na nov, bolj čuten, bolj dramatičen in zato bolj prepričljiv način. Barok se je iz Rima razširil v vse evropske dežele, tudi na protestantski sever, in celo na druge celine, saj je s svojimi lastnostmi zadovoljeval potrebe različnih družbenih skupin. Cerkveni voditelji, absolutistični vladarji in plemiči so na primer potrebovali njegovo zmožnost učinkovitega predstavljanja političnih idej ter vtisa moči, hierarhije in bogastva, duhovniki in verniki vseh stanov pa so cenili njegovo zmožnost osupljivega brisanja meja med realnim in namišljenim oziroma med nebesi in zemljo. Barok je posebej močno zaznamoval tudi ozemlje, poseljeno s Slovenci, ki je bilo tedaj razdeljeno na Kranjsko, Koroško, Štajersko, Goriško, Beneško in avstrijsko Istro ter druge dežele, večinoma pa je spadalo v Sveto rimsko cesarstvo oziroma v habsburško monarhijo … Umetnostni razcvet, eden najbujnejših v zgodovini tega prostora, je zajel tako cerkve kakor gradove, tako mesta kakor vasi, tako doline kakor hribe in določil pomemben del kulturne krajine Slovenije do danes.«

Iz gornjega pojasnila je lepo razvidno, kaj je barok, kako je nastal in čemu je služil. Rimska cerkev se je premišljeno in spretno odzvala na protestantizem, najprej s silo, v nadaljevanju predvsem z umetnostjo v službi Cerkve. Kaj ti pomagajo knjige v jeziku ljudstva, ki še ne zna brati! Lahko pa gleda slike in kipe v mogočnih cerkvah – v katerih vse tri umetnosti tvori celostno umetnino in v njih posluša pridige duhovnikov. Božja beseda se mu tako razodeva posredno, z govoricami likovnih umetnosti in retoričnih spretnosti … V tej odlični monografiji umetnostne zgodovinarke Metode Kemperl in zgodovinarja Luka Vidmarja najdemo bralcem prijazno predstavitev 32 izbranih baročnih cerkva. Med njimi je tudi nekaj gorenjskih: sv. Lucije v Skaručni, sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, sv. Ane v Tunjicah, Marijinega oznanjenja v Velesovem (Adergasu) in Marijinega vnebovzetja v Cerkljah. Umetnostna monografija in vodnik v enem.