Sneguljčica za male in velike otroke

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / torek, 13. januar 2015 / 10:27

V Kulturnem domu v Zgornjih Gorjah smo premierno že v začetku lanskega novembra na odru spremljali zanimivo izvedbo Sneguljčice: opero za male in velike otroke.

V glavnih vlogah nastopata domačin Klemen Torkar in Gorenjcem ravno tako znana Eva Černe. Klemen je v preteklosti za otroke na odru precej ustvarjal, tokrat pa nastopa celo v več vlogah – od princa do zle kraljice; Eva, ki je sicer že vajena ženskih vlog, kjer si roko podajata petje in igra, pa v vlogi Sneguljčice prvič nastopa za otroško publiko.

Ko je Klemen videval, kako nastajajo predstave za otroke, se je v njem začela porajati želja, da bi jo ustvaril tudi sam. »Od začetka do konca: vse od ideje do izbire glasbe, priredbe in prevoda libreta.« In rodila se je Klemenova različica Sneguljčice. Tudi scenografija in kostumografija sta njegovi. »Pri scenografiji mi je pomagal še Primož Poklukar, učitelj likovne vzgoje v osnovni šoli v Gorjah, kostume je sešila moja mami, glasbo smo po­sneli sami in tudi za režijo sva z nekaj zunanjimi napotki z Evo poskrbela sama.« Evo pa je Klemen povabil k sodelovanju, ker sta bila sošolca na akademiji in sta že prej skupaj veliko nastopala, pela. Doda še, da se je odločil za operno različico, ker z opero 'ulovimo štiri muhe na en mah': »Otroci doživijo sožitje štirih vej odrskih umetnosti: glasbeno, gledališko, likovno in plesno. V predstavi spontano spoznajo različne operne glasove, inštrumente in glasbene oblike. Lažje razumevanje omogočata tudi zajčka, ki nastopita v prologu in otroke vpeljeta v operni svet.« V bistvu je njegova Sneguljčica pravzaprav 'opera za male in velike otroke', saj so bili na vse predstave – in tudi v prihodnje bo tako – povabljeni tako otroci kot mladina in odrasli. Je pa precej zanimanja zanjo tudi po vrtcih in šolah. »Pa za kakšen rojstni dan je ravno tako primerna.« Kulise in vse kar sodi k simpatični operi namreč lahko z Evo spravita tako rekoč v malce večjo skrinjo in velikega odra za svojo Sneguljčico ne potrebujeta. Predstava traja 45 minut in je zasnovana tako, da je vsakič malce drugačna, ker vsebuje elemente interakcije, kjer sedem palčkov vedno na novo predstavljajo otroci, izbrani iz publike.

Decembra sta s Sneguljčico Klemen in Eva veliko nastopala, pa tudi v prihodnje jima nastopov ne manjka. Vabila za gostovanja kar dežujejo, vendar bosta večino lahko udejanjila šele v drugi polovici marca, saj Klemena čakajo premiera opere Pastir v SNG Opera in balet Ljubljana ter ponovitve Obutega mačka v mariborski operi, Eva pa bo nastopila v operi Carmen. »Leto 2015 bo, vsaj po začetku leta sodeč, izredno ustvarjalno. Sam se veselim tudi naslovne vloge v čisto novi operi Junak našega časa.« Sicer pa oba z Evo poučujeta petje, glede na odličen odziv na Sneguljčico pa že razmišljata o novem projektu, vendar o njem še ne govorita glasno. Bosta pa prvič v novem letu s Sneguljčico nastopila v trgovini SAM v Zgornjih Jaršah pri Domžalah, in sicer zadnjega januarja ob 11. uri.

»Zanimivo je, da so predstavo, ki je v osnovi namenjena otrokom, odlično sprejeli tudi starejši gledalci. Otroci pravljico doživijo dobesedno, starejši pa v interakcijah likov prepoznajo vsakdanje situacije iz življenja, ki so sicer krute, a se jim ob tej priložnosti pošteno nasmejijo. Otroci zgodbo izredno do­bro poznajo in seveda navijajo za Sneguljčico, ki pooseblja poštenost in delavnost. Kraljico že od vsega začetka sovražijo zaradi njene samovšečnosti in ko jo na koncu lastno ogledalo kaznuje za njena zla dejanja, močno navijajo za njen propad. Takoj prepoznajo, da njeno ravnanje ni pravilno, jim je pa njeno petje, ki karikira nekoliko starejše operne pevke, izredno smešno, kar je bil tudi namen režije. Tudi palčki, ki jih Sneguljčica poišče kar med občinstvom, so vlogo vedno znova prepričljivo odigrali. Še posebno ganljivo je bilo opazovati učenke in učence Osnovne šole Antona Janše v Radovljici, šole za otroke z motnjami v duševnem razvoju, ki so čisto zares jokali ob smrti Sneguljčice in jo na vsak način skušali obuditi k življenju,« še pove Klemen in zaključi: »Princ, ki v zgodbo vstopi na belem konju, pa največ pozornosti pritegne s čudežnim poljubom, kjer se vedno čuti radovednost občinstva, ki se sprašuje, kako strasten bo ta poljub ...«