Kultura je gorenjska stvar

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / sobota, 3. januar 2015 / 14:27

Imamo enega najboljših profesionalnih gledališč v Sloveniji, s ponosom smo praznovali obletnice v preteklosti uspešnih umetnikov gorenjskega rodu, radi imamo ljubiteljsko kulturo, v naših krajih pa »rastejo« tudi obetavni mladi umetniki.

Kultura in umetnost sta v lanskem letu na Gorenjskem obrodili dobro. Lahko bi dodali, da podobno kot že nekaj zadnjih let; ne prebogato, da bi se basali z njo, niti ne preslabo, da bi se v strahu ozirali v krošnjo, iščoč kakšno suho vejo. Preko leta se je zvrstilo nekaj že tradicionalnih festivalov, s ponosom smo obeležili več pomembnih kulturniških obletnic, si ogledali kar nekaj navdušujočih likovnih in fotografskih razstav, prisluhnili več kvalitetnim glasbenim koncertom, zabeležili nekaj predvsem mlado umetniških presežkov ter tako v slovenskem kot mednarodnem merilu pobrali nekaj lepih nagrad za ustvarjalnost in umetniško znanje. Ena najbolj izstopajočih gorenjskih kulturno umetniških institucij, ki svojo prepoznavnost vedno bolj krepi tudi izven domovine, je zagotovo Prešernovo gledališče, najboljši ljubiteljski oder v državi je doma na Loškem odru, naši pevski zbori že tradicionalno dobro nastopajo na zborovskih tekmovanjih. Nasploh velja zapisati, da ima ljubiteljska kultura na Gorenjskem zelo močno bazo, saj krajevna kulturna društva po celotni pokrajini skorajda dnevno poživljajo domačo kulturno krajino.

Po dvajsetih letih Prešernov nagrajenec

Ob vsej pestrosti gorenjske kulture v letu bi za prvega med kulturnimi dogodki vendarle označil podelitev lanskih Prešernovih nagrad. Seveda ne gre za prireditev kot tako, misel krepi predvsem dejstvo, da je bil po dolgih dvajsetih letih eden obeh Prešernovih nagrajencev spet gorenjski rojak. Najvišje kulturno-umetniško priznanje v državi je za svoj bogat ustvarjalni opus prejel pisatelj Vladimir Kavčič iz Podgore v Poljanski dolini, ki pa žal nagrade ni užival dolgo, saj je julija preminil. Velja dodati, da je tudi ena izmed tako imenovanih malih Prešernovih nagrad posredno odšla na Gorenjsko. Igralka Prešernovega gledališča Kranj Vesna Pernarčič, sicer doma iz Ljubljane, je nagrado prejela za igralske dosežke zadnjih dveh let, še posebno vlogo Marlene Dietrich v istoimenski predstavi.

Z razlogom za trenutek še ostajam na literarnem področju, saj je eden večjih dosežkov uspel mlademu literatu Jasminu B. Frelihu iz Kranja, ki je bil s svojim romanesknim prvencem Na/pol eden petih nominirancev za nagrado Kresnik, bržkone najbolj cenjeno literarno nagrado pri nas. Naj dodam, da sta bili na lanskem Knjižnem sejmu za nagrado Knjiga leta med petimi nominiranimi kar dve knjigi gorenjskih avtorjev, Martina Ramoveša iz Suše v Poljanski dolini, ki je narisal in napisal strip - album Nesojeni kavboji, in Jurija Ravnika z vodnikom za športne plezalce Plezanje po kraškem robu.

Gorenjci uspešni na gledališkem odru

Uspešno leto je za Prešernovim gledališčem. Že pomladi so na enem osrednjih in tradicionalnih festivalov, ki se odvijajo na Gorenjskem, Tednu Slovenske drame, prejeli Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po oceni strokovne žirije, in sicer za avtorski projekt 25.671. Z njim so uspešno gostovali po mestih nekdanje skupne države, v Rusiji, na Poljskem in še kje. Jeseni so na Borštnikovem srečanju prejeli nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone za dramo Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič v režiji Jerneja Lorencija. To jesen smo že videli tri odlične premiere. Da je na Gorenjskem močno zastopano področje ljubiteljskega gledališča, ne dokazujejo le številni ljubiteljski odri in predstave, ki jih na njih uprizarjajo, ampak tudi njihovi uspehi. Predstava Loškega odra Igre je konec v režiji Jaše Jamnika je bila za najboljšo predstavo v celoti proglašena že septembra na 53. Linhartovem srečanju, na tako imenovanem slovenskem izboru, kar ji je zagotovilo tudi udeležbo na festivalu Repassage v mestu Ub v Srbiji. Loška igra je bila med šestimi najboljšimi predstavami iz republik bivše države proglašena za najboljšo predstavo v celoti. Matička za najboljšo žensko vlogo je na Linhartovem srečanju prejela Tamara Avguštin, na Čuvarjevih dnevih na Jesenicah pa ob njej za moško vlogo še Matej Čujovič.

Še ena nagrada je lani 'ostala' na Gorenjskem. V Radovljici namreč zadnja leta muzealcem podeljujejo Valvasorjeve nagrade in med nagrajenimi za enkratne dosežke v preteklem letu je bil nagrajen tudi Gorenjski muzej Kranj za stalno razstavo Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein.

Obletnici Janeza Puharja in Davorina Jenka

Letos smo obeležili kar nekaj obletnic pomembnih gorenjskih rojakov, ki so svoj ustvarjalni pečat pustili tako doma kot v tujini. Puharjevo leto so v iniciativni skupini poimenovali obeleževanje 200-letnice rojstva kranjskega rojaka Janeza Puharja (1814–1864), izumitelja posebnega postopka fotografije na steklo, ki ga je sam poimenoval svetlopis. Iniciativna skupina sodelavcev, zbrana okrog Petre Puhar in Vasje Doberleta, je leto začela s potujočo razstavo o Janezu Puharju z naslovom od Kranja do Dovjega, saj se je ta zanimiva predstavitev našega rojaka ustavila v vseh krajih, kjer je kot duhovnik živel in deloval Janez Puhar, med drugim pa so jo videli tudi v Pragi. Večjo razstavo, tudi s Puharjevimi originalnimi slikami, so v avgustu pripravili v Narodnem muzeju Slovenije, že pomladi tudi v Gorenjskem muzeju, žal pa v Kranju ni prišlo do realizacije in poimenovanja trga po njem. So pa zato izumitelju postavili spomenik v Prešernovem gaju, katerega odkritja se je udeležil tudi pokrovitelj Puharjevega leta, predsednik države Borut Pahor.

S spominskim koncertom so v njegovih rojstnih Cerkljah obeležili 100. obletnico smrti slovenskega skladatelja Davorina Jenka. Obletnico so tamkajšnji kulturni delavci v lanskem letu zaznamovali z vrsto prireditev, vrhunec pa je bil vsekakor omenjeni koncert z naslovom Blagor mu, ki se spočije, na katerem so predstavili bogato glasbeno in zborovsko ustvarjalnost, ki ima v Cerkljah že dolgoletno domovinsko pravico. Štirje zbori, oktet in pihalni orkester so v program uvrstili izbor pesmi, ki jih je na svoji dolgoletni ustvarjalni poti v Sloveniji, na Dunaju in v Srbiji uglasbil Jenko. V Gorenjskem muzeju so praznovali 50-letnico odprtja Muzeja Prešernova hiša, povsod po Gorenjskem, v muzejih, predvsem pa tudi v občinskih knjižnicah pa so prek leta z različnimi dogodki in razstavami obeleževali tudi 100-letnico začetka 1. svetovne vojne.

Ljubiteljska kultura cveti skozi celo leto

Poleg osrednjih festivalov, ki jih vsako leto prirejajo na Gorenjskem, med drugim so to glasbeni festivali Festival Radovljica, Festival Bled, Okarina, kranjski Jazz kamp, se v Kranju odlično prijemlje tudi Mednarodni likovni festival, lani oktobra smo ga gostili tretjič, konec pomladi pa se je na Bledu prvič odvijal tudi nov filmski festival.

Naj dodamo, da je na Gorenjskem zelo močna tudi zborovska dejavnost, naši zbori beležijo visoke obletnice delovanja, priprav­ljajo kvalitetne letne koncerte in skorajda vedno, kadar se odpravijo na kakšen festival v tujino, od tam prinesejo tudi nagrade.

Eden tistih, v katerega Gorenjska upravičeno lahko polaga svoje upe, je tudi odličen mladi klarinetist Blaž Šparovec, ki trenutno študira v Berlinu. Pomladi je zmagal na uglednem mednarodnem tekmovanju pihalcev Hülsta woodwinds 2014 v nemškem mestu Münster, jeseni pa je tako rekoč pometel s konkurenco še na podobnem tekmovanju, le na še višjem nivoju, v Düsseldorfu. In ne le odlične nagrade, razveseljuje predvsem dejstvo, da Blaž klarinet igra z vsem svojim srcem.