Gašper Čarman v najboljši družbi / Foto: AB

Novoletni mehurčki

Tomaž Sršen, Robert Gorjak in Gašper Čarman. Trije moški, ki pripovedujejo zgodbe o vinu, so njegovi poznavalci, slovenski vinski strokovnjaki. Vino je zanje posebna svetinja, s katero je treba ravnati primerno starosti, barvi, okusu, kraju, deželi, pokrajini, iz katere prihaja.

Že kar nekaj časa je minilo, kar je Bled obiskal Tomaž Sršen in ljubiteljem dobrega vina, domačim vinergistom, v svojem predavanju o penečih vinih predstavil Šampanjo. Z njim so med drugim okušali tudi špansko peneče vino oziroma cavo in rekli besedo, dve na temo domačih penin.

Pred kratkim pa je v blejski Vili Prešeren Robert Gorjak vinergiste popeljal skozi skrito degustacijo belih zvrsti. Mogoče predstavljeno vino Guerila niti ni pritegnilo pozornosti večine, zagotovo pa je bila več kot samo zanimiva njegova steklenica magnum (1,5 litra), na kateri je izstopal napis v angleščini, v smislu: 'strogo varovana skrivnost', če vam je bilo vino všeč, pa pokličite napisano telefonsko številko.

V petek zvečer pa se je ravno tako v Vili Prešeren ustavil Gorenjec Gašper Čarman. Mladenič je doma iz Reteč pri Škofji Loki in izhaja iz znane družine z dolgoletno gostilniško tradicijo.

Z Gašperjem smo se sprehodili skozi svet plemenitih mehurčkov: penin, šampanjcev in prosecca. Slovenija, Francija in Italija so bile dežele, katerih košček smo okušali v osmih kozarcih oziroma osmih predstavljenih vzorcih, pa še kakšnem dodatnem penečem sladkorčku.

Izvedeli smo, kaj dela peneča vina odlična, kaj je to tankovska metoda, kakšna je klasična, kakšno vlogo igrajo kvasovke. Ponovili, kako je z okušanjem vina oziroma penečih vin v naših ustih. Z okušalnimi brbončicami namreč zaznamo slano, grenko, kislo in sladko.

Ponovno smo se spomnili zanimive zgodbe o prestižnem šampanjcu Cristal, ki ga čez lužo obožuje svet slavnih. Za še dodatno priljubljenost – šampanjski hiši Roederer se sicer to ni zdelo posrečeno – je bil verjetno precej zaslužen raper Jay-Z. V enem svojih videospotov namreč največ pozornosti pritegne ravno omenjeni šampanjec. Praktično teče v potokih – dobesedno. Z njim se celo polivajo.

Ker pa je prišel zadnji dan v letu 2014 in večina vstop v novo leto nazdravi s penino, smo Gašperju zastavili nekaj vprašanj v tej smeri.

Izvedeli smo, da Slovenci šampanjec zadnje čase kar prepoznajo, tudi po dražjem je povpraševanje. Nivo kulture pitja vina se v Sloveniji viša.

V zadnjih letih pa je strašno priljubljen tudi prosecco. »Čisto in elegantno; peneče vino, ki te nasmeji.« Ponuja izjemno razmerje med ceno in kvaliteto. Podobno je tudi s špansko cavo.

Seveda pa imamo Slovenci globoko zakoreninjeno besedo šampanjec in ko naročamo penino, naročamo 'kozarček šampanjca', pa tudi natakarji radi ponudijo kozarec šampanjca, v mislih pa imamo tako eni kot drugi penino. »Imamo eno najlepših imen za naša peneča vina, pridelana po klasični metodi: penina. Zato je škoda, da ljudje tega imena ne uporabljajo.«

S kakšnim kozarcem pa naj izrečemo dobrodošlico novemu letu? Gašper se nasmehne in pravi, da je stvar zanj pravzaprav enostavna, saj, če pijemo vino iz steklenice za deset evrov, potem naj bo tudi kozarec enake cene.

»Kozarec kupimo enkrat, imamo ga vrsto let in precej pomaga pri tem, kako vino dojamemo. Osebno tovrstno investicijo priporočam, ker resnično nudi več užitka v vinu. Vinogradnik se namreč v vinogradu trudi celo leto, potem pa mi vino vlijemo v napačen kozarec, kar bi lahko rekli, da je greh; pa tudi od vina dobimo manj, kot bi lahko.«

Če boste nazdravljali s proseccom, ga lahko natočite v na pecljih, znane, ozke, visoke kozarce; če pa se tokrat odločite za več, za zrel šampanjec recimo, pa ti kozarci ne pridejo v poštev. Vinu namreč ne dovolijo dihati in v bistvu uničijo delo vinarja. Vino tudi ne razvije arom in v ustih ga potem okušamo drugače. »Pri kozarcu je pomembno, kako ujamemo aromatsko strukturo, pomembno pa je tudi, v kakšnem toku in kam mi dobimo vino na jezik,« še doda Gašper.

V končnem pa je najpomembneje, da vam je vino, ki ga pijete, všeč, in družba, s katero boste nazdravili ob polnoči na zadnjega leta dan, prava. Naj bo leto 2015 srečno, zadovoljno, polno zdravja in veselja. Ko pa vas bo natakar naslednjič vprašal, boste pili rdeče ali belo vino, mogoče kozarček šampanjčka, ga mirno lahko povprašate, vam ponuja penino ali šampanjec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 3. april 2018 / 23:54

Najlepši in najtežji letos deževen

Sv. Andrej – Najlepši in najtežji mali maraton po hribih nad Škofjo Loko je letos potekal v dežju, proga pa je bila na nekaterih odsekih tudi precej blatna in spolzka.

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 5. maj 2024 / 18:12

Policistom skušal preprečiti uradno dejanje

Kranj – Kranjski policisti so minuli konec tedna obravnavali 29-letnega moškega, ki se je nedostojno vedel do svojih sorodnikov. Po prihodu policistov na kraj se ni umiril, temveč je kršitev nadalj...

Gospodarstvo / nedelja, 5. maj 2024 / 18:12

Kje je še možno zamenjati hrvaške kune v evre

Hrvaška se je 1. januarja lani kot dvajseta država pridružila evrskemu območju in za uradno valuto uvedla evro. Velika večina slovenskih državljanov je kune še pravočasno zamenjala v evre v bankah...

Preddvor / nedelja, 5. maj 2024 / 18:10

Ljudje, zveri ali denar

Preddvor – V torek, 7. maja, ob 19. uri vabijo v preddvorski grad Dvor na pogovorni večer, ki ga bo povezovala Ivka Sodnik. Čemu bomo v slovenski kmetijski politiki dali prednost – ljudem, zverem a...

GG Plus / nedelja, 5. maj 2024 / 18:06

Resnica je včasih neprijetna

Na pogovornem večeru na gradu Dvor z naslovom Podnebne spremembe, ki terjajo korenite spremembe našega življenjskega sloga je konec aprila Ivka Sodnik gostila mednarodno priznanega klimatologa doc. dr...

GG Plus / nedelja, 5. maj 2024 / 18:00

»Čuvajte mi Jugoslavijo!«

»Prvi javni spomenik kralju Petru I. na Slovenskem, ki je bil tudi prvi večji slovenski spomenik kateremukoli pripadniku dinastije Karađorđević, so postavili v nekdanjem parku Zvezda v Kra...