Udeleženci spominske slovesnosti v Crngrobu so se zbrali pri križu, ki označuje grobišče hrvaških žrtev povojnih pobojev. (Foto: Gorazd Kavčič)

Spominska maša za žrtve v Crngrobu

V Crngrobu so s spominsko mašo oživili spomin na (pretežno hrvaške) žrtve pobojev na tem območju od 22. do 24. maja 1945.

Crngrob - V nedeljo so se v Crnogrobu z mašo in procesijo do spominskega znamenja spomnili žrtev povojnih pobojev, med katerimi naj bi bilo največ Hrvatov. Po vojni pobitih žrtev se spominjajo od leta 1992, komemoracije v Crngrobu pa prirejajo od leta 2001 na pobudo hrvaških združenj za raziskovanje in označevanje žrtev povojnih pobojev in predstavnikov političnih struktur, nam je v Crngrobu povedal predsednik komisije za evidentiranje in urejanje povojnih grobišč v občini Škofja Loka Jože Peter Kranjc. Nedeljska spominska slovesnost pa je potekala v znamenju dveh nedavnih dogodkov: sondiranja grobišč na Škofjeloškem prejšnji teden, ki je pokazalo, da je v petih grobiščih blizu petsto žrtev, in minuli ponedeljek podpisanega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško glede vojnih grobišč.

V zvezi s sondiranjem grobišč nam je Kranjc povedal, da so tri grobišča že potrjena, v manjših dveh še preiskujejo. Eno je množično, imenovano »hudičeve stopnice«, v njem pa naj bi bili posmrtni ostanki kar štiristo žrtev, medtem ko naj bi bilo v manjših zakopanih po 20 do 30 ljudi. Kdo so žrtve povojnih pobojev, zakopane v Crngrobu? Šlo naj bi zlasti za Hrvate in nekatere druge prebivalce z nekdanjega jugoslovanskega območja, tudi Madžare, Nemce in nekatere Slovence, vendar po Kranjčevih besedah ni trdnih dokazov, kdo natanko so bili ti ljudje in od kod, šele nadaljnja izkopavanja pa lahko pokažejo tudi, kako so bili usmrčeni. Med žrtvami naj bi bil tudi moški del političnega vodstva takratne Neodvisne države Hrvaške (NDH). Pobiti naj bi bili 22., 23. in 24. maja 1945, ko so jih pripeljali sem z vlakov, namenjenih v Zagreb.

Spominske maše in procesije v Crngrobu, ki ju je vodil starološki župnik Alojz Snoj, se je udeležilo večje število obiskovalcev iz Hrvaške, ki predvidevajo, da so tu ostali njihovi svojci, pokončani po vojni. Med njimi je bil tudi Želimir Kužatko, predsednik hrvaškega odbora za raziskovanje in označevanje žrtev povojnih pobojev v Sloveniji, ki si želi, da bi bil čim prej uresničen sporazum med državama o izkopih žrtev, za katere je že čas, da jih dostojno pokopljejo. Želimir Kužatko je tudi pobudnik vsakoletnega obhajanja spomina na rojake, po vojni pobite v Sloveniji. S Hrvaške je prišla tudi skupina romarjev, udeležencev križevega pota, ki že tretje leto zapored roma po štirinajstih postajah povojnih pobojev, med katerimi je zadnja ravno Crngrob. Pri spominski maši so bili tudi predstavniki občine Škofja Loka z županom Igorjem Drakslerjem, člani komisije za evidentiranje in urejanje povojnih grobišč ter številni drugi udeleženci. Prišel je tudi Marko Štrovs, vodja službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Povprašali smo ga o nadaljnji usodi grobišč pri Crngrobu in žrtev v njih, in sicer v luči minuli ponedeljek podpisanega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o urejanju vojnih grobišč. Podpisali sta ga ministrici Marjeta Cotman in Jadranka Kosor, v njem pa se državi zavezujeta, da bosta urejali in vzdrževali grobišča, v katerem so pripadniki narodnosti iz druge države. Vsaka država, če to želi, lahko ta grobišča sama ureja in posmrtne ostanke lahko tudi prekoplje v svojo državo. Sporazum pa mora biti še ratificiran, za kar pa po mnenju Marka Štrovsa ni zadržkov. V zvezi z grobiščem v Crngrobu pravi, da se sedaj še s sondiranjem določa obseg grobišč in ugotavlja trdnost navedb, ki so jih v zvezi z žrtvami dobili pri pričah. Nato bodo grobišče arhitektonsko uredili in z odločbo zaščitili. V skladu s podpisanim meddržavnim sporazumom pa naj bi prišlo tudi do odločitve, kaj bo s posmrtnimi ostanki žrtev: bodo pokopane v Sloveniji ali bo prišlo do pokopa na Hrvaškem. Če bodo ostali v Sloveniji, naj bi šli v mariborsko kostnico, smo še slišali od Jožeta Petra Kranjca.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 7. julij 2020 / 11:00

Ustvarjajo zgodovinski spomin

Muzejsko društvo Škofja Loka je izdalo 66. številko Loških razgledov, domoznanskega zbornika, ki v tem okolju prispeva k ustvarjanju zgodovinskega spomina.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 27. februar 2013 / 07:00

Na poti napredka

Veliko sem se razpisal o merilcih srčnega utripa, nisem pa napisal, katere osnovne funkcije mora imeti taka ura. Nujne funkcije so: ciljna območja srčnega utripa, ki vsebujejo tudi alarm, ki nas...

Gospodarstvo / sreda, 27. februar 2013 / 07:00

Abanki odredili dokapitalizacijo

Ljubljana - Abanka je sredi decembra začela dokapitalizacijo, v okviru katere naj bi v treh krogih prodala najmanj 11.904.762 in največ 21.428.572 novoizdanih delnic po ceni 4,20...

Jesenice / sreda, 27. februar 2013 / 07:00

Mednarodni umetniški Sprevod

Jesenice - V četrtek, 28. februarja, z začetkom ob 18. uri se bo v Kosovi graščini začel mednarodni kulturno-umetniški dogodek z naslovom Sprevod. Izvedli ga bodo člani mednarodn...

Prosti čas / sreda, 27. februar 2013 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanje so se dogajale v spalnici, oba s partnerko sva spala, ko sem se jaz zbudil in ob postelji otipal veliko vrečo z vodo, ki ni bila zavezana oz. ni držala vode. Vedel sem, da bi moral nekaj n...

Zanimivosti / sreda, 27. februar 2013 / 07:00

Manca Špik otrokom pričarala sladke nasmehe

Kranj - Dobrodelno društvo Sladki nasmehi povezuje več kot sedemdeset »tortopekaric«, ki otroke v težkih trenutkih razveseljujejo s tortami, njihov predpasnik pa si je pred nedav...