Spominska maša za žrtve v Crngrobu

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / torek, 20. maj 2008 / 06:00

V Crngrobu so s spominsko mašo oživili spomin na (pretežno hrvaške) žrtve pobojev na tem območju od 22. do 24. maja 1945.

Crngrob - V nedeljo so se v Crnogrobu z mašo in procesijo do spominskega znamenja spomnili žrtev povojnih pobojev, med katerimi naj bi bilo največ Hrvatov. Po vojni pobitih žrtev se spominjajo od leta 1992, komemoracije v Crngrobu pa prirejajo od leta 2001 na pobudo hrvaških združenj za raziskovanje in označevanje žrtev povojnih pobojev in predstavnikov političnih struktur, nam je v Crngrobu povedal predsednik komisije za evidentiranje in urejanje povojnih grobišč v občini Škofja Loka Jože Peter Kranjc. Nedeljska spominska slovesnost pa je potekala v znamenju dveh nedavnih dogodkov: sondiranja grobišč na Škofjeloškem prejšnji teden, ki je pokazalo, da je v petih grobiščih blizu petsto žrtev, in minuli ponedeljek podpisanega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško glede vojnih grobišč.

V zvezi s sondiranjem grobišč nam je Kranjc povedal, da so tri grobišča že potrjena, v manjših dveh še preiskujejo. Eno je množično, imenovano »hudičeve stopnice«, v njem pa naj bi bili posmrtni ostanki kar štiristo žrtev, medtem ko naj bi bilo v manjših zakopanih po 20 do 30 ljudi. Kdo so žrtve povojnih pobojev, zakopane v Crngrobu? Šlo naj bi zlasti za Hrvate in nekatere druge prebivalce z nekdanjega jugoslovanskega območja, tudi Madžare, Nemce in nekatere Slovence, vendar po Kranjčevih besedah ni trdnih dokazov, kdo natanko so bili ti ljudje in od kod, šele nadaljnja izkopavanja pa lahko pokažejo tudi, kako so bili usmrčeni. Med žrtvami naj bi bil tudi moški del političnega vodstva takratne Neodvisne države Hrvaške (NDH). Pobiti naj bi bili 22., 23. in 24. maja 1945, ko so jih pripeljali sem z vlakov, namenjenih v Zagreb.

Spominske maše in procesije v Crngrobu, ki ju je vodil starološki župnik Alojz Snoj, se je udeležilo večje število obiskovalcev iz Hrvaške, ki predvidevajo, da so tu ostali njihovi svojci, pokončani po vojni. Med njimi je bil tudi Želimir Kužatko, predsednik hrvaškega odbora za raziskovanje in označevanje žrtev povojnih pobojev v Sloveniji, ki si želi, da bi bil čim prej uresničen sporazum med državama o izkopih žrtev, za katere je že čas, da jih dostojno pokopljejo. Želimir Kužatko je tudi pobudnik vsakoletnega obhajanja spomina na rojake, po vojni pobite v Sloveniji. S Hrvaške je prišla tudi skupina romarjev, udeležencev križevega pota, ki že tretje leto zapored roma po štirinajstih postajah povojnih pobojev, med katerimi je zadnja ravno Crngrob. Pri spominski maši so bili tudi predstavniki občine Škofja Loka z županom Igorjem Drakslerjem, člani komisije za evidentiranje in urejanje povojnih grobišč ter številni drugi udeleženci. Prišel je tudi Marko Štrovs, vodja službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Povprašali smo ga o nadaljnji usodi grobišč pri Crngrobu in žrtev v njih, in sicer v luči minuli ponedeljek podpisanega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o urejanju vojnih grobišč. Podpisali sta ga ministrici Marjeta Cotman in Jadranka Kosor, v njem pa se državi zavezujeta, da bosta urejali in vzdrževali grobišča, v katerem so pripadniki narodnosti iz druge države. Vsaka država, če to želi, lahko ta grobišča sama ureja in posmrtne ostanke lahko tudi prekoplje v svojo državo. Sporazum pa mora biti še ratificiran, za kar pa po mnenju Marka Štrovsa ni zadržkov. V zvezi z grobiščem v Crngrobu pravi, da se sedaj še s sondiranjem določa obseg grobišč in ugotavlja trdnost navedb, ki so jih v zvezi z žrtvami dobili pri pričah. Nato bodo grobišče arhitektonsko uredili in z odločbo zaščitili. V skladu s podpisanim meddržavnim sporazumom pa naj bi prišlo tudi do odločitve, kaj bo s posmrtnimi ostanki žrtev: bodo pokopane v Sloveniji ali bo prišlo do pokopa na Hrvaškem. Če bodo ostali v Sloveniji, naj bi šli v mariborsko kostnico, smo še slišali od Jožeta Petra Kranjca.