Mlada generacija bo spet priklicala lastovko

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / petek, 26. december 2014 / 16:56

Pred dnevom samostojnosti in enotnosti je predsednik države Borut Pahor k pogovoru povabil starosto slovenske demokratizacije in osamosvojitve Ivana Omana in dijake klasične gimnazije z Gimnazije Poljane.

Ljubljana – »Leta 1988 smo šli na horuk in s korajžo v usodne spremembe in jih dosegli. Ob petindvajsetletnici teh dogodkov sem dejal, da je takrat priletela prva lastovka slovenske pomladi. Če bi bilo treba, bi lastovka priletela še enkrat, in na vaši generaciji je, da jo prikliče,« je mladim na srečanju s predsednikom dejal eden od očetov slovenske demokratizacije in osamosvojitve Ivan Oman iz Zminca, ki je bil leta 1988 med ustanovitelji Slovenske kmečke zveze, predhodnice političnih strank v Sloveniji.

Dijaki četrtega letnika klasične gimnazije so s poznavanjem dogodkov v prelomnem času nastajanja slovenske države ovrgli prepričanje, da mladi o teh časih premalo vedo, prav tako so s pronicljivimi vprašanji gostitelju in gostu o današnjih političnih razmerah dokazali, da niso mlačni do stanja, v katerem je država danes. Ali ne izgubljamo svoje samostojnosti in suverenosti, ko domače premoženje prodajamo tujemu kapitalu; kdaj se bo končala destruktivna polarizacija v naši politiki, ali ne bi bilo tudi danes mogoče tako kot pred četrt stoletja sodelovanje različno mislečih; zakaj je potrebno, da se stare zamere prenašajo iz roda v rod; zakaj smo v Sloveniji premalo samozavestni in ponosni na svojo državo; kako zmanjšati birokracijo in odpraviti ovire, da bi mladi videli prihodnost v Sloveniji in ne bi odhajali na tuje? To je le nekaj vprašanj, ki so jih zastavili gimnazijci. Zanimalo jih je tudi, kako so si takratni »očetje« slovenske države to predstavljali čez dvajset let.

»Danes bi je ne prepoznal, tako zelo se razlikuje od tiste, ki smo si jo predstavljali ob osamosvojitvi,« je dejal Ivan Oman. Predstavljali so si jo kot novo Švico, a je danes daleč od tedanje vizije, Oman pa to med drugim pripisuje tudi sistemu lastninjenja. Takrat ni obveljal Mencingerjev model, po katerem naj bi del lastništva v podjetjih ohranili delavci, po Omanovem današnjem prepričanju bi bil verjetno boljši kot sistem, ki je dopustil, da so tajkuni dodobra oplenili premoženje in da pri nas ni pravih kapitalistov. Ni pa sogovornik še povsem izgubil upanja, da se morda Slovenija približa švicarskemu idealu.

Slovenski kmetje in poljski delavci

Mladi so z zanimanjem prisluhnili pričevanju o tem, kako je skupina ljudi sprožila demokratične in osamosvojitvene procese v Sloveniji. Leta 1988 je nastala Slovenska kmečka zveza, ki jo je vodil Ivan Oman. V takrat še enostrankarskem sistemu politične organizacije niso bile dovoljene, registrirali so se kot stanovsko prostovoljska organizacija. Za slovenskimi kmeti, ki so se v nekdanjem komunističnem vzhodnem bloku dvignili hkrati s poljskimi delavci, združeni v sindikatu Solidarnost, so se v Sloveniji organizirale še druge politične skupine, med njimi demokratična zveza, krščanski demokrati in drugi. Takratna komunistična oblast jih je tolerirala, je dejal Oman, saj so tudi v partiji po Titovi smrti zaveli nekoliko bolj demokratični tokovi. Formalno pa so smele politične stranke delovati šele po sprejetju ustavnih sprememb. Pozneje so se združile v koalicijo Demos, opozicijo takratnim družbenopolitičnim organizacijam, spomladi 1990 nastopile na prvih demokratičnih volitvah in zmagale. V svojem programu so sledile dvema ključnima ciljema: vzpostaviti demokratični sistem in tržno ekonomijo ter osamosvojiti Slovenijo. Odločitev o samostojnosti slovenske države je bila z veliko večino sprejeta na plebiscitu, katerega rezultate so razglasili 26. decembra, zato ta dan praznujemo kot dan samostojnosti in enotnosti.

Za enotno odločitvijo Slovencev je takrat stala tudi enotna politika, sta povedala sogovornika. Ob osamosvojitvi države smo imeli lepo priložnost za enotnost, je ta priložnost izgubljena ali jo lahko obudimo še danes, so spraševali dijaki, ki jih je zanimalo tudi, kako starosta slovenske demokratizacije in osamosvojitve vidi prihodnost.

Smo lahko enotni kot nekoč?

»Vsakih naslednjih volitev se udeleži manj državljanov, na zadnjih jih je bila le še polovica. Težko verjamem, da se jim bodisi tako dobro godi bodisi jim je vseeno. Bolj verjetno je, da ljudje ne zaupajo več ne levim ne desnim in ne vidijo neke alternative,« je ocenil Ivan Oman, ki meni, da bi morali politiki priti pred ljudi z jasnim pregledom stanja v državi, brez tega si namreč ne predstavlja izhoda iz krize.

Spopadi med strankami pred volitvami se mu zdijo normalni, toda po volitvah je treba po njegovem mnenju zakopati bojno sekiro in začeti sodelovati v dobro države. Najboljša rešitev se mu zdi »liberalna država s socialdemokratskimi korektivi«, saj je, kot pravi, krščanski demokrat, ki prisega na izročilo Janeza Evengelista Kreka. Beseda je bila tudi o narodni spravi, ki se zdi Ivanu Omanu nujna: »Dokler se bomo Slovenci zmerjali z izdajalci na eni in banditi na drugi strani, sprave ne bo. Pač pa se je treba o preteklosti pogovarjati in obžalovati storjeno gorje. Mogoče pa bo šele čas prinesel svoje. Po francoski revoluciji se je vleklo več kot sto let, tako huda je državljanska vojna. Bog ne daj, da se še kdaj ponovi!« O privatizaciji državnega premoženja pravi, da je dolžnost države skrbeti za družbeno infrastrukturo in ustvarjati pogoje, v kakršnih uspeva podjetništvo. Država v tržnem gospodarstvu ne more biti podjetnik, prav tako se mora znebiti lastništva. Lahko pa nastopi problem, če preveč premoženja pokupijo tujci.

Danes so razmere težke, a nikoli ni tako težko, da se ne bi mogli izvleči, če le obstaja jasna vizija o tem, kaj hočemo doseči, je dejal predsednik Borut Pahor in kot primer navedel ljudi s konca osemdesetih let, ki so uresničili vizijo o demokraciji in samostojni Sloveniji. »Med nami moramo poiskati tisto, kar nam je skupnega. To niso le gospodarske reforme, so tudi dialog, pomiritev, strpnost in toleranca,« je menil Borut Pahor. Ko je Ivan Oman voščil za bližnje praznike in jim zaželel veliko upanja in lepo prihodnost, je obudil tudi spomin na praznovanje državnih praznikov iz svojega otroštva še v stari Jugoslaviji, ko so v šolah so veliko dali na državne praznike, danes pa se to dogaja le v redkih šolah. Zato Ivan Oman pravi: »Državne praznike je treba praznovati zato, da mlade vzgajamo v slovenskem patriotizmu!«