Na smučeh se ne počuti ata

Naš najstarejši biatlonski reprezentant Janez Marič je skoraj 22 let starejši od najmlajše reprezentančne prijateljice Urške Poje, kar pa še zdaleč ne pomeni, da bi se v ekipi in smučini počutil kot ata.

Rudno polje – Kar nekaj na­smehov zvabijo na lica primerjave med našimi reprezentanti v biatlonu, ki te dni tekmujejo na domačem prizorišču tekem svetovnega pokala. Najstarejši med njimi je Janez Marič iz Stare Fužine, ki ga do štiridesetega rojstnega dneva loči še manj kot leto dni in je bil tekmovalec že takrat, ko so njegovi sedanji sotekmovalci in sotekmovalke šele radovedno kukali v svet. Tako ni čudno, da se kdaj pošalijo, da je ata ali celo stari ata. Čeprav ima doma hčerko in sina, stara 11 in 8 let, in ata zato seveda je.

Se res počutite kot ata?

»Leta zame nikoli niso bila pomembna, zame je pomembno zlasti počutje. Lahko rečem, da se trenutno počutim bolje kot takrat, ko sem imel dvajset let. Takrat sem bil večino časa pretreniran, trenerji niso imeli toliko izkušenj. Tako sem se v določenih obdobjih počutil precej slabše, kot se sedaj, zato se nad leti še malo ne pritožujem.«

Prve tekme letošnje sezone ste izpustil. Zakaj?

»V Östersund že prej nisem nameraval, pred tekmami v Hochfilznu pa sem pri hoji po stopnicah narobe stopil in natrgal vezi. K sreči me je v roke vzela Manca Globevnik in sedaj vidim, da je imela prav. Za tekme na Pokljuki sem pripravljen in upam na najboljše.«

Ker ste doma tu v bližini, je domača tekma za vas gotovo nekaj posebnega?

»Nekaj posebnega je tekma na Pokljuki zame in za vse nas predvsem zaradi domačih navijačev in vzdušja. Tudi v Ruhpoldingu je na primer čudovito vzdušje, vendar nikjer ne navijajo zate tako kot tukaj na Pokljuki. To je določena prednost, obenem pa tudi pritisk. Vendar sem se v vseh teh letih na vse to že privadil.«

Kakšne rezultate si naslednje dni želite na Pokljuki in nato na ostalih tekmah sezone?

»To je nehvaležno odgovarjati. Še posebno sedaj, ker bodo na Pokljuki moje prve tekme v sezoni in v zadnjem času nisem imel možnosti za strelski trening. Upam, da bom čim bolj sproščen in čim bolj užival. Sicer pa si na tekmah želim čim več uvrstitev za točke.«

Ali štejete, kolikokrat ste startali na Pokljuki?

»Tega pa res ne štejem več. Tekmujem, ker imam biatlon rad, ne zaradi statistike ali česa drugega. V biatlonu enostavno uživam in zdravje mi zaenkrat še dobro služi.«

Koliko časa boste še lahko vztrajali na tekmah, je pred vami še en olimpijski ciklus?

»Vsako leto se odločam sproti, in sicer pomladi, ko se spočijeta tako telo kot glava. Če bom imel še motivacijo ... zakaj pa ne?«

Drugo leto boste stari 40 let?

»Ja, šele ... Biatlon je vzdržljivostni šport.«