
Zahtevajo znižanje zakupnin
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zahteva znižanje zakupnin za kmetijska zemljišča v državni lasti, v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov pa pravijo, da to ne bi bilo gospodarno.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov oddaja na Gorenjskem v zakup 1582 hektarjev kmetijskih zemljišč. Povprečna zakupnina znaša letos 141,9 evra za hektar, kar pomeni, da bo sklad od 503 zakupnikov prejel skupno nekaj več kot 224.539 evrov zakupnine.
Kranj – V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so prepričani, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti države, vodi letos neprimerno poslovno politiko. Kot sta na nedavni novinarski konferenci povedala predsednik zbornice Cvetko Zupančič in direktor Branko Ravnik, je sklad ob načrtovani uvedbi davka na nepremičnine zvišal zakupnine za 16,7 odstotka, vendar jih potlej, ko je zakon »padel« na ustavnem sodišču, ni znižal na prejšnjo raven. Pa ne le to: spremenil je tudi prakso dodeljevanja kmetijskih zemljišč v zakup v primerih, ko se za isto zemljišče potegujejo enakovredni upravičenci. Namesto uveljavitve dodatnih meril je uvedel model licitacije, pri katerem upravičenci oddajo zavezujoče ponudbe.
K zviševanju zakupnin spodbudili tudi druge
V zbornici se s takšno poslovno politiko sklada ne strinjajo, zato zahtevajo za prihodnje leto znižanje zakupnin ter pri dodeljevanju zemljišč v zakup upoštevanje meril aktivne zemljiške politike in prednostni vrstni red upravičencev, ki temelji na strateških usmeritvah. Upravljanje z državnimi kmetijskimi zemljišči razumejo kot del zemljiške politike, pri kateri je treba upoštevati tudi ekonomski položaj kmetijstva, ki je bil lani zelo neugoden in tudi letos po prvih ocenah ne bo takšen, da bi opravičeval visoke dvige zakupnin. Zakupnine za kmetijska zemljišča ne morejo biti glavni vir za nakupe novih zemljišč in za pokrivanje denacionalizacijskih obveznosti, ki so sicer večinoma nastale pri gospodarjenju z gozdovi, menijo v zbornici, kjer ugotavljajo, da je sklad z zvišanjem zakupnin spodbudil k dvigu tudi vse druge, ki dajejo kmetijska zemljišča v zakup oz. v najem. Zakupnine znašajo že več kot deset odstotkov vrednosti pridelave na njivah in v živinoreji, pri tem pa v zbornici poznajo tudi primere, ko so kmetje zaradi velikega povpraševanja po njivah ponudili na licitaciji za hektar njive tudi šeststo evrov zakupnine, kar je po oceni zbornice v nasprotju z ekonomsko logiko.
Na prostem trgu zakupnine višje od skladovih
V skladu kmetijskih zemljišč in gozdov menijo, da znižanje zakupnin ne bi bil gospodaren ukrep, pri tem pa navajajo, da se njihove finančne obveznosti do drugih povečujejo (še zlasti odškodnine po zakonu o denacionalizaciji) in da imajo letos zaradi naravnih nesreč višje stroške in manjše prihodke, kot so pričakovali. Na podlagi neuradnih podatkov ugotavljajo, da so zakupnine za kmetijska zemljišča, še zlasti za njive, na nepremičninskem trgu še vedno višje od zakupnin, kot jih zaračunava sklad. Da je povpraševanje po zakupu kmetijskih zemljišč precej večje od ponudbe, dokazujejo tudi podatki sklada o izvedenih licitacijah, ki kažejo, da so »zmagovalci« na licitacijah ponudili za 4,28-krat višjo zakupnino, kot je po ceniku.