Bitka z mlini, ampak ne na veter

Po zaslugi prijateljice, ki se je morala službeno ukvarjati s problemom Rakuschevega mlina v Ce­lju, sem v zadnjem času precej intenzivno spremljal dogajanja v zvezi s to značilno industrijsko dediščino in se pri tem seznanjal tudi z našo kranjsko zapuščino. Rakuschev mlin, ki so ga po odločbi gradbenega inšpektorja zdaj podrli, je bil namreč velika konkurenca mlinom podjetnika Petra Majdiča, pri Majdičih pa iz Celja hitro pridemo na Gorenjsko. Majdič je imel v Škofji Loki tovarno volnenih odej, kranjska zgodovina pa je z njim povezana z imeni, kot so Merkur, Majdičev mlin in Majdičev log. Gorenjska prestolnica je namreč nekoč močno zaostajala za Jesenicami in ravno Majdičev mlin je bil prvi, ki je mestu dal gospodarski pomen. Tako kot je imel zdaj že bivši celjski Rakuschev mlin, ima tudi še stoječi kranjski Majdičev mlin status nepremične kulturne dediščine. Rakuschevega od konca prejšnjega tedna ni več, na monumentalni kranjski zgradbi pod Jelenovim klancem pa se tudi vidi, da propada.

Rakuschev mlin je bilo treba podreti zato, ker je pred kratkim v njem izbruhnil požar, posnetki njegovega podiranja pa zgovorno demantirajo vse tiste, ki so govorili, da se lahko zgradba že ob malce močnejšem neurju sesuje na sosednji Lidl. Tega so ravno zato takoj po požaru začasno zaprli. Prenekateri Celjani so dogodek doživljali kot nacionalno katastrofo. Mislim zapiranje Lidla, ne podiranja Rakuschevega mlina.

Ampak ob Lidlovih kupcih se je v Celju oblikovala tudi skupina občanov, ki si je na moč prizadevala ohraniti dediščino in že na začetku zbrala 666 podpisov proti njeni rušitvi, vendar vse skupaj ni pomagalo. Mlin, ki je kljuboval različnim lastnikom in družbenim sistemom, je na koncu padel v demokratični državi Sloveniji, v njegovem padcu pa lahko simbolno vidimo še eno zmago potrošniške družbe nad zavedanjem o pomembnosti naše kulturne dediščine.

Spomnimo se, da je bil leta 2003 na pobudo Sindikata delavcev trgovine Slovenije izpeljan referendum o nedeljskem obratovalnem času trgovin. Na referendumu, ki se ga je sicer udeležilo le 27,5 odstotka volilnih upravičencev, je 57,5 odstotka ljudi glasovalo za to, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Čeprav je bila udeležba majhna, so rezultati referenduma veljali, nikoli pa niso zaživeli v praksi. Od referenduma je preteklo že dobro desetletje, ob nedeljah so naši trgovski centri polni kupcev, v času krize pa gradijo celo nove. Potrošniška družba in odnos do kulturne dediščine nimata veliko skupnega. Rakuschev mlin v Celju bi recimo ob ustrezni prenovi lahko postal čudovito nakupovalno središče, seveda pa to ne bi bilo tako poceni, kot je postavljanje krhkih sten in streh.

Majdičev log v Kranju je zaradi svojih parkov in vrtov v register nepremične kulturne dediščine vpisan kot vrtnoarhitekturna dediščina. Dodano je še, da je bil leta 2003 na njem zgrajen trgovski center ter da je na južnem robu elektrarna. Ta stoji neposredno ob nekdanjem mlinu, za katerega lahko le upamo, da bo imel boljšo usodo od nekoč konkurenčnega Rakuschevega.