Čila, nasmejana in iskrivih oči

V Domu Petra Uzarja, domu starostnikov v Tržiču, je bilo pretekli teden veselo, saj je njihova stanovalka Marjeta Kavčič praznovala sto let.

Čila stoletnica se je rodila 6. julija 1914 Peharčevim iz Loma pod Storžičem. Marjeto so že od začetka ljubkovalno klicali kar Metka.

Tako se je Robežova Me­tka – kakor se je reklo pri Marjeti doma po domače, rodila v živahno družino. Doma je bilo kar osem otrok.

Marjeta je že zelo kmalu vedela, kaj hoče, kaj jo veseli, in željna znanja je šolanje po meščanski nadaljevala še na obrtni šoli.

Ko je spoznala Antona, sta se poročila in v zakonu sta se jima rodila sinova Pavel in Anton. Oba sta mamo obiskala tudi ob njenem častitljivem jubileju v tržiškem domu, kjer je že tako veselo razpoloženje še dodatno polepšala torta, med drugimi pa je slavljenki voščil tudi domači župan Borut Sajovic.

Marjeta je bila vedno aktiv­na. Ko je doma postorila vse, je pomagala še staršem na kmetij, kar pa ji je ostalo še prostega časa, ga je izkoristila za obisk hribov. Njena ljubezen do planin je bila velika. Med leti 1950 in 1960 je celo dežurala v koči pod Storžičem. Ni ga bilo čez domači čaj in domače rožice. Tudi ročnih spretnosti ji ni manjkalo in iz še tako nepomembnih stvari je ustvarjala mojstrovine: šivala, delala zavese, vezla prte. Pa tudi k maši je šla rada. Vedno je našla čas za prebiranje časopisov in knjig in tudi sama zapisovala spomine. Čeprav je že 45 let vdova in ji življenje včasih ni prizanašalo, je znala ohraniti dobro voljo in še danes je stoletnica nasmejana ter iskrivih oči. Rada ima glasbo in petje; uživa v vsem, kar je lepega in veselega.

V tržiški dom je prišla oktobra 2012, ker ji je bolezen onemogočila, da bi lahko še naprej skrbela sama zase. »Pri svojih stotih letih je preživela cesarja, kralja, številne predsednike, tri vojne, pa še marsikaj drugega,« je v svojem govoru ob praznovanju Marjetinega rojstnega dne povedala Zvonka Hočevar, v. d. direktorice Doma Petra Uzarja v Tržiču in dodala: »In ko stoletnike povprašamo po receptu, kako dočakati tako visoko starost, se mi je njen recept zdel najbolj originalen: samo umreti ne smeš, pa dočakaš 99 let. In danes bi lahko rekli: samo umreti ne smeš, pa dočakaš sto let.«