Nasilje tudi v na videz urejenih družinah

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 14:40

Prav od ravnanja pristojnih služb je odvisno, ali bo žrtev družinskega nasilja zbrala pogum in prekinila začaran krog nasilja ali pa se bo zaradi strahu in negotovosti vrnila vanj, je na dvodnevnem posvetu v okviru projekta Vesna na Brdu pri Kranju dejal Branko Japelj iz uprave kriminalistične policije.

Brdo pri Kranju – V Sloveniji žrtev nasilja potrebuje vsaj pet let, da naredi prvi korak in poišče pomoč. Podatki kažejo, da v polovici primerov nasilje v družini prijavijo žrtve same, za drugo polovico prijav pa poskrbijo sosedje, sorodniki, prijatelji in drugi, ki pripomorejo toliko empatije in treznosti, da ne obrnejo glave stran, je v uvodnem nagovoru pred začetkom delovnega posveta v okviru projekta Vesna med policijo in socialno službo, ki je minuli četrtek in petek potekal v kongresnem centru na Brdu pri Kranju, razkril pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Branko Japelj. »Zato imamo dvojno nalogo: na eni strani osveščati širšo javnost, da je pri nasilju edina sprejemljiva ničelna toleranca, na drugi strani pa žrtvam, tudi potencialnim, jasno sporočiti, kje se začnejo besede in dejanja, ki grobo teptajo človekovo dostojanstvo in se nahajajo v območju kaznivega dejanja. Pred­vsem pa moramo vse institucije stopiti žrtvam naproti in jim ponuditi roko, da se izvijejo iz kroga nasilja, saj tega pogosto ne zmorejo same,« je pristavil. Osrednji temi dvodnevnega posveta sta sicer bili zalezovanje v intimno-partnerskem nasilju in razgovor z žrtvijo. Problem zalezovanja so obravnavali z vidika prepoznavanja in po­trebnih ukrepov reagiranja v tovrstnih primerih, pri drugi temi pa so se osredotočili na psihološki oris žrtve nasilja in njeno travmatizacijo. Pri tem so še posebej obrav­navali pristope pogovora z različnimi žrtvami nasilja: otrokom, mladostnico, starostnico.

Dvigniti kakovost obravnave nasilja

Po Japljevih besedah večinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih še vedno dopušča preveč tolerance, za nasilna dejanja pa pogosto najdemo številna opravičila in izgovore. Mnogokrat je zaslediti tudi prepričanje, da se nasilje pojavlja zgolj v disfunkcionalnih razmerjih, da gre za nerazumno in nepredvid­ljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in obupanih oseb. »Takšno stigmo storilcev je namreč lažje sprejeti kot pa možnost, da je nasilje prisotno tudi v na videz urejenih družinah in okoljih in da ni zgolj posledica nestabilnega psihičnega stanja, temveč je lahko tudi namerno,« je poudaril.

Policija kot institucija se pogosto prva sooči z obravnavo nasilja v družini, je prva, ki odpre vrata intimnega družinskega prostora in vstopi vanj, je še nadaljeval Japelj. »Takšen vstop v družinsko sfero, četudi je upravičen, nikakor ni lahek, še manj prijeten. Ne za žrtev nasilja ne za storilce, še manj za policiste. Če so v takšnih dogodkih prisotni še otroci, je situacija še bolj občutljiva in kompleksna. Prav od ravnanja pristojnih služb je odvisno, kako se bo situacija razpletla. Ali bo žrtev zbrala pogum in prekinila začaran krog nasilja ali pa se bo zaradi strahu in negotovosti vrnila vanj. Zavedamo se, da pri tej odločitvi ne šteje le naše zakonito in strokovno ravnanje, temveč tudi subtilnost naših reakcij, občutek, ki ga vlivamo žrtvi med obravnavo dogodka, opora, ki jo nudimo osebam v stiski.« Cilj je dvigniti kakovost obravnavanja nasilja v družini, saj to povečuje zaupanje v institucije in skrajša čas do klica na pomoč. Prav zato se policija v zadnjih letih trudi na različne načine usposabljati policiste in uslužbence, da bi čim bolje in hitreje pomagali žrtvam nasilja, je še dejal.

Projekt Vesna temelji na učinkovitih in ciljno usmerjenih aktivnostih za prepoznavanje različnih vrst nasilja nad ženskami različnih starostnih skupin, torej od mladostnic do odraslih žensk in starostnic. V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja še vedno vsaka druga ženska, medtem ko je vsaka peta ženska žrtev fizičnega nasilja. Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je zato poudarila, da je nasilje nad ženskami kompleksen problem, ki ga je treba kot takega tudi obravnavati.